Avtor: MojaObčina.si Log – Dragomer

  • Od ideje do odra skozi lutkovno ustvarjanje

    Od ideje do odra skozi lutkovno ustvarjanje

    JSKD RS Območna izpostava Logatec je v zimskem času razpisal lutkovno delavnico z naslovom Gledališko-lutkovna delavnica pod vodstvom gledališke igralke in pevke Lidije Sušnik. Ker v Mah teatru, katerega članica sem, stremimo k nadgrajevanju gledališkega znanja, sem se udeležila omenjene delavnice, ki je potekala februarja in marca v Logatcu. 
    Delo je potekalo po korakih. Začelo se je s predstavitvijo vsega, kar je potrebno za izvedbo lutkovne predstave. V uvodu smo bili deležni vaj za telo in glas kot pomembnih dejavnikov za nastop. Pri navodilih za pisanje scenarija smo se seznanili, kako naj bo zgodba zgrajena in nujnost upoštevanja didaskalij. Hkrati naj bi ob nastajanju scenarija v mislih že imeli predstavo o lutkah. Teh je seveda več vrst, kar pomeni tudi različne možnosti izdelave le-teh. Ob tem smo razmišljali tudi o postavitvi scene, ki mora podpirati zgodbo. Scenarij smo si izbrale iz nabora Slomškovih basni, ki ga je pripravila mentorica. Vsaka od udeleženk je izbrala eno  basen, vse pa so bile takšne, da se je v njih pojavilo manjše število likov, kar je v nadaljevanju omogočilo, da lutkovno igre lahko izvede ena sama oseba.
    Sama sem izbrala basen Veverici in opica. Najprej sem napisala scenarij, ki sem ga skupini predstavila na naslednjem srečanju. To je vključevalo komentarje in predloge za morebitne izboljšave samega scenarija. Predlog mentorice glede na izbrano igro se je nanašal predvsem na situacijo, ko bodo hkrati nastopili vsi trije liki iz zgodbe, kar bi lahko bilo tehnično težje izvedljivo glede na to, da sem vse like vodila sama. Zato sem se odločila, da bom igro izpeljala sede, z dodatno ploščo, na katero bi eno od lutk lahko odložila, še vedno pa bi bili vsi trije liki v kadru. Izdelave ročnih lutk sem se lotila premišljeno tudi zato, ker sem imela na voljo le dve roki in tri lutke. Veverici sem izdelala na podlagi dveh mehkih žogic, ki sem ju preoblikovala v dve košatorepi osebi različnih karakterjev. Opici sem oblikovala tačke, kar je omogočilo, da je delovala bolj gibljivo in ne tako togo kot veverici. 
    Na zadnjem srečanju smo udeleženke odigrale vsaka svojo lutkovno igro, čemur so sledili drobni popravki in na podlagi teh ponovna izvedba. 
    Z izbranimi lutkovnimi igrami smo se udeleženke lutkovne delavnice aprila predstavile na odru Jožefove dvorane v zavodu Dom Marije in Marte v Logatcu. Mentorica je posamezne odigrane basni prepletala s petjem in pripovedjo o A. M. Slomšku. 
    Ob koncu lahko izrazim zadovoljstvo in zahvalo za pridobljeno znanje na delavnici, saj sem na petih triurnih srečanjih dobila imeniten vpogled v proces nastajanja lutkovne predstave. To je še dvignilo moje navdušenje do nadaljnjega ustvarjanja v lutkovni skupini Mah teatra, kjer bom dobljeno znanje z veseljem podelila.

    Nevena Kralj 

     

  • 125 let športa v Borovnici – izvedba pohodov

    125 let športa v Borovnici – izvedba pohodov

    V okviru aktivnosti ob 125-letnici organiziranih športnih prireditev v Borovnici je tudi izvedba pohodov. K tej aktivnosti ste povabljeni vsi, ki radi ubirate pota in stezice v naši okolici ter uživate v svežem zraku in lepi naravi. Za ta namen boste na Občini Borovnica ali v Knjižnici dr. Marje Boršnik lahko prevzeli Pohodniški kartonček. Na njem so predlogi za štiri kontrolne točke, ki imajo tudi skrinjice z žigi: Pekel, Planina nad Borovnico, Pokojišče ter razgledna točka nad Zabočevim. Na kartončku je prostora za deset žigov in tudi navodilo glede oddaje le-teh. Zbiranje žigov s pohodov traja od maja do konca oktobra 2025. Vsak sodelujoči, ki bo oddal izpolnjen kartonček, bo prejel tudi spominsko priznanje. Za tiste, ki si želite obiskati še kakšen dodaten vrh v borovniški občini, podajamo nekaj predlogov: Veliki Trebelnik (815 m), Kuni vrh (822 m), Sebojni laz (804 m), Vinji vrh (984 m), Krimšček (940 m) in Srebotnik (786 m). Na teh točkah po naših informacijah žigov ni. V prostor, namenjen žigu, zato samo vpišite ime osvojenega vrha. Naj bodo vaše poti varne, doživetja na njih pa nepozabna in osrečujoča!

    Marjetka Rot

     

  • Izlet v Koper in slovensko Istro

    Izlet v Koper in slovensko Istro

    Vsakega izleta, ki ga organizira Društvo upokojencev Dragomer–Lukovica se udeleži veliko članov, ki želi dan preživeti ob druženju, spoznavanju novih krajev in izvedeti kaj novega ter zanimivega iz življenja in dela v naših krajih. V naši mali domovini je toliko krajev, ki so vredni ogleda, a jih še nismo obiskali, da je težko izbrati destinacijo, ki je vsem po volji in dostopna. Izlet v Koper in ogled pristanišča je bil zanimiv za vse udeležence. Toliko novih podatkov smo slišali  in videli  razsežnost in številčnost  objektov, ki jih Luka Koper vključuje. Strokovno vodenje in obisk lokacije, ki ga za izletnike organizirajo v Luki  je bilo zares  zanimivo in vredno ogleda ter naše pozornosti.

    Začetki obratovanja Luke segajo v leto 1957, torej bomo v nekaj letih zabeležili 70 letnico obstoja. Od skromnih začetkov do današnjih dni je bila prehojena dolga pot razvoja in širitve ter posodobitve. Danes Luka Koper deluje na površini 280 hektarov, od tega 147 ha zavzemajo operativne površine, to so privezi, skladišča in terminali.

    Koprsko pristanišče je mednarodno tovorno pristanišče, največje na Jadranu (torej večje od Reke in Trsta), ki predstavlja najbližjo povezavo Srednje in Vzhodne Evrope s Sredozemljem. S prisotnostjo pomembnih svetovnih ladjarjev vzdržuje pomorske povezave z vsemi deli sveta. Morje ima v pristanišču globino od 10 do 18 m, kar pomeni, da lahko sprejema ladje z ugrezom do 18 m.

    V Luki se vrši pretovarjanje kontejnerskega tovora, avtomobilov, sipkega in razsutega tovora, torej tovora brez embalaže (rude, premog, žita), tekočega tovora (nafta, kemikalije, tekoča gnojila, olja) in potniškega prometa (križarke, ki imajo postanek na poti pri nas).V lanskem letu je bilo v Luki Koper zaposlenih preko 2200 delavcev, število agencijskih delavcev se po pritiskih sindikatov zmanjšuje, a je še vedno veliko). Lani so ustvarili preko 330 milijonov Evrov prihodka, ustvarili dobiček iz poslovanja in presegli nekatere dosežke iz preteklih let. Tako so pretovorili preko 1133 kontejnerjev, 884.000 avtomobilov, potniški terminal je zabeležil 125.000 potnikov. Skupaj so pretovorili 23 milijonov ton blaga. Veliko so tudi investirali, saj želijo slediti potrebam uporabnikov, razvoju tehnologij in uporabi cenejših ter do okolja prijaznejših  energij, zagotovitvi potrebne varnosti, izkoristka površin in optimalnim zaposlitvam. Ogled z avtobusom je trajal poldrugo uro, vendar se ob tem sploh nismo dolgočasili, saj je predstavnik Luke Koper poskrbel za dinamično razlago in zanimive informacije o pristaniškem delu. Delujejo 24 ur dnevno, vsak dan v tednu in v mesecu. Izjema so novoletni prazniki in praznik dela.

    Po krajšem sprehodu po mestnem jedru Kopra in kratkem počitku smo se zapeljali v notranjost slovenske Istre v kraj Puče. To je majhna vasica na robu Šavrinskega hribovja z značilno istrsko arhitekturo. Kamnite hiše, oljčniki, vinogradi in stara kapelica ji dajejo še poseben čar. Kosili smo na turistični kmetiji Tonin, ki ima dolgoletno tradicijo v tistem kraju. Ohranili in restavrirali so stari del domačije ter vključili nove stavbe tako, da ohranjajo arhitekturne značilnosti prejšnjih obdobij. Pri njih lahko prenočite, poskusite domačo hrano in dobro vino, se oskrbite z izdelki iz njihove  lastne pridelave ali le prijazno pokramljate z lastnikom.

    Gostilna slovi po izvirnih jedeh tega območja. Za pripravo obrokov se skušajo v čim večji meri posluževati doma pridelane hrane, vključno z odličnim oljčnim oljem in vinom različnih vrst in okusov. Za nas so med drugim pripravili tudi bobiče, to je mineštra iz fižola, mlade koruze z dodatkom mesa in zelenjave ter dišavnic, ki so jo istrske gospodinje pogosto pripravile za svojo družino.

    V tem delu slovenske Istre so bile v drugi polovici 19. in v 20. stoletju zelo znane Šavrinke. To so bile žene in dekleta, ki so se ukvarjale z nakupi  v istrskih vaseh Šavrinskega hribovja, zlasti jajc, zelenjave in mesa ter prodajo le-teh v Trstu. Tam so kupovale sol, sladkor, gospodinjske pripomočke, tudi tekstil in ga potem prodajale v vaseh po Istri. To je bilo pomembno delo za te žene, saj so z zaslužkom pomembno prispevale v gospodinjstvu. Delo je bilo naporno, peš so dnevno prehodile tudi do 40 km, seveda tudi nevarno zaradi mejnih kontrol in roparjev na poti. Možje so delali na kmetijah ali si kako drugače iskali zaposlitev in zaslužek. Ženske so blago nosile v koših na glavi, ga skrivale pod krili in bluzami, včasih so jih spremljale tovorne živali – osli. O njih je veliko pisal  pisatelj Marjan Tomšič v knjigi Šavrinke, ki je izšla leta 2000.

    Na vsakem izletu se nam pridružijo novi člani, ki stkejo nova poznanstva in prijateljstva, zato ni nikoli dolgčas. Med vožnjo domov smo si čas  krajšali s prepevanjem, klepetom in si obljubili, da se kmalu snidemo.

     

    Dragica Krašovec

     

     

  • 35. srečanje gasilk in gasilcev iz naših krajev, ob godu Svetega Florjana

    35. srečanje gasilk in gasilcev iz naših krajev, ob godu Svetega Florjana

    Na povabilo gospoda župnika in dekana Jožefa Pojeta, smo se gasilke in gasilci iz dveh občin (Brezovica in Log-Dragomer) in dveh gasilskih zvez (Brezovica in Vrhnika), drugo majsko nedeljo, srečali, v Dragomerju, v cerkvi Svetega Lovrenca, na že 35. Florjanovi sveti maši. Letos smo se zbrali na parkirišču pred cerkvijo, od koder smo potem v sprevodu, odšli v cerkev. Slkovesnost so polepšali tudi naši domači pritrkovalci: https://youtu.be/Rp0a24CDFJ4 

    Ob spremljavi harmonija in ubranem petju pevk in pevcev na koru, je bilo še posebej slovesno, saj so v uvodu zapeli tudi gasilsko pesem, v čast Svetemu Florjanu. https://youtu.be/QuffDlicbB8  

    V pridigi, se je naš duhovni pomočnik g. Gregor Gorenc zahvalil sedanji generaciji gasilk in gasilcev. Izpostavil je zgled medsebojne ljubezni in sodelovanja, ki je zapisan v Svetem pismu in prepoznaven tudi v gasilskih vrstah. Podobno pa bi moralo biti tudi na vseh drugih področjih. Bog je Ljubezen in edino ljubezen in spoštovanje ustvarja za vse lepše in varnejše življenje. https://youtu.be/VjVdbPVofMA

     V preteklosti so bili naši predniki še veliko bolj požarno ogroženi, zato so še bolj čutili potrebo po medsebojni povezanosti in medsebojni pomoči. V hvaležnosti smo se spomnili tudi vseh pokojnih gasilk in gasilcev ter vseh drugih dobrotnic in dobrotnikov. Tudi danes  je medsebojno razumevanje, pomoč in sožitje, najpomembnejšepa čeprav morda reddkeje prihaja do nesreč, a so te veliko praviloma veliko hujše.

    Slovesnost praznovanja se je nadaljevala na družabnem srečanju pred cerkvijo, kjer so nas domače gasilke in gasilci obilno pogostili. Taka srečanja nam pomagajo, da se med seboj bolje spoznamo. Ohranja pa se tudi spomin na naše prednike in na prvo gasilsko društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1898 in je že takrat povezovalo celotno Župnijo Brezovica.

    Iskrena hvala družinam iz Dragomerja, Lukovice in sosednjih naselij, za praktični zgled sodelovanja vseh neškodljivih različnosti. To je najlepša spodbuda k posnemanju, vsem nam po Sloveniji in tudi po svetu!

     

    Hvaležni za letošnje gostoljubje se zahvaljujemo vsem dobrotnicam in dobrotnikom v upanju, da se prihodnje leto spet srečamo na 36. srečanju na Logu in vse lepo pozdravljamo, z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!« https://youtu.be/ifWEDvt0giU

     

    Še nekaj povabil:

    Dekan Jožef Poje na Gulču, 11.5.2025: https://youtu.be/Zts9oQTCUjw

    Florjanova nedelja 1991: https://vimeo.com/2654874

     

    Želimo vam vse dobro in vse lepo pozdravljamo.

     

    Vnanje Gorice, 11.5.2025.

     

    Drago Stanovnik 051 344 688, za ODPMD Brezovica

  • Odprtje razstave klekljaric

    Odprtje razstave klekljaric

    Kot same povedo, se klekljanje ne ohranja zgolj kot veščina, temveč kot umetnost, ki spoštuje tradicijo in oživlja preteklost.
    Na razstavi se predstavljajo že izkušene klekljarice pa tudi novinke, in sicer Sonja Inglič, Gela Romič, Cvetka Blažič, Boža Žgajnar, Dragica Sternen, Jožica Velušček, Marinka Končan, Zlata Ličer, Janja Zadnikar, Beti Fefer ter dolgoletna mentorica Ivica Česnik, ki vsem članicam te sekcije z velikim veseljem deli svoje znanje o tej izjemni veščini. Delujejo že več kot dve desetletji, vsekakor pa za njih klekljanje ni le ustvarjanje temveč tudi priložnost za sprostitev, umiritev in izpopolnjevanje spretnosti. Ob tem se članice povezujejo, izmenjujejo izkušnje in nadgrajujejo svoje znanje.
    Čeprav so klekljarice, ki so večinoma upokojenke, že dobro osvojile to zahtevno umetnost, kljub temu vedno znova iščejo nove izzive in ustvarjajo vedno bolj zapletene vzorce. Vsaka čipka, ki nastane, je rezultat dolgotrajnega in natančnega dela, vendar je ves trud poplačan, ko na koncu nastane čudovita kreacija.
    Njihovo ustvarjalnost, v obliki razstave, si na stopnišču Občine Log-Dragomer in v vitrini tamkajšnje spominske sobe lahko ogledate v času uradnih ur Občine do konca junija.

    Andreja Čamernik Rampre
    Foto: arhiv KUD Kosec

  • Čajanka

    Čajanka

    Kljub nič kaj obetavni vremenski napovedi smo se v sredo, 7. maja, zbrali v DU Log z namenom generalnega čiščenja notranjih prostorov in okolice. Tokrat se je na vabilo odzvalo 18 članov. Uvod ob obvezni jutranji kavici in čaju je bil konstruktiven: razdelili smo si delo in se brez nepotrebnega posedanja podali v akcijo. Branka, Joži, Irma, Igor in Marko so se spopadli s čiščenjem tlakovanega dela dvorišča, Drago je urejal vrt, Marjeta in Irena pa sta opleli nasad s trajnicami med škarpniki. Andrej K. in Zlatko sta obrezala lovorikovce na vrtu in okoli njih počistila. Rafka je poskrbela za zunanjo lopo in pripravila prostor za poznejšo malico. Del notranjih prostorov je predhodno uredil že Drago – prepleskal je vetrolov in predprostor ter pobarval radiator in dovodne cevi. Čiščenje v teh prostorih sta nato opravila Tone in Sonja, medtem ko sva z Janki čistili v društvenem prostoru. Tone je »prepodil« pajke pod ostrešjem pred vhodom, očistili smo okna, slike na stenah, osvežili stole, omare, kuhinjsko nišo in pomili tla. Svežino prostorov so poudarile tudi oprane zavese, za kar sem poskrbela sama. Pestro je bilo tudi na podstrešju. Tam se je Tone lotil pajkov, Andrej J., Marjan in Miha pa so začeli z novo napeljavo za razsvetljavo. Kuhinjska niša je dobila novo osvetlitev pod omaricami. Žal je nekaj zaključnih del ostalo nedokončanih zaradi izpada elektrike. Na srečo so se vremenoslovci tokrat zmotili in napovedanega dežja ni bilo. Po opravljenem delu je bil tako čas tudi za zabavo. Končno je prišla na vrsto igra štrbunk, ob kateri se je razvnelo kar nekaj naših članov. Ob bolj ali manj uspešnem ciljanju smo se zabavali vsi – tako igralci kot gledalci. Malo pred dvanajsto uro je omamen vonj naznanil zasluženo malico. Tudi tokrat je zanjo poskrbela Viktorija, ki nam je skuhala »vrhunski« golaž s polento. Za piko na i pa nam je Rafka postregla s pehtranovo potico. Da je bila »celota zaokrožena«, smo si ob prijetnem klepetu privoščili še zasluženo kavico in kozarček rujnega. 
    Tokratna, delovna čajanka je bila zadnja pred poletjem, a je pred nami še kar nekaj prijetnih druženj, na katerih se bomo srečevali vse do jeseni, ko se ponovno snidemo ob zagotovo zanimivi predstavitvi. Hvala vsem, ki ste prispevali k uspešni izvedbi akcije, vsem članom DU Log pa želim lepo, ne preveč muhasto poletje.

    Damijana Toplak

     

  • Danilo Lokar: Sodni dan na vasi

    Danilo Lokar: Sodni dan na vasi

    Vajeni smo segati po knjigah mlajših avtorjev, ki so izšle v zadnjem obdobju. Nekateri so še slabo poznani in malo uveljavljeni, sem in tja pa iz arhiva naša Alenka izbrska tudi delo kakšnega od avtorjev, ki so živeli v drugačnih časih, zato so tudi zgodbe precej drugačne. Danila Lokarja, pisatelja in zdravnika iz Ajdovščine, se mnogi, zlasti starejši bralci zagotovo spominjate, morda ste se z njim celo kje srečali. Rojen je bil leta 1892 v Ajdovščini, umrl je leta 1989. O sebi kot pisatelju je v nekem intervjuju dejal: “Pišem samo o tem, kar sem videl. Česar nisem videl, o tem ne pišem.” Toda o tem, kar je videl, je veliko premišljeval, premleval in predelal ter domislil. Tako je napisal veliko krajših, pa tudi daljših literarnih del.
    Sodni dan na vasi je zbirka novel, v katerih opisuje grozote fašistične okupacije, v noveli s tem naslovom pa požig vasi Ustje in ustrelitev osmih talcev. Pisatelj je tragedijo v novelah slikovito opisal in zanjo leta 1959 tudi prejel Prešernovo nagrado. Novele z naslovom Sodni dan na vasi, Brata in Za frontami je pisatelj napisal že leta 1945 ter jih posredoval Božidarju Jakcu. Izdane so bile šele deset let kasneje. A dogodki tistega časa so aktualni tudi danes, ko praznujemo osemdesetletnico osvoboditve. V času, ko se potvarja dogajanje v času boja z okupatorjem in zlasti mladi zgodovino spoznavajo na način, kot jo predstavljajo zgodovinarji danes, taka knjiga bralcu daje možnost, da dogodke preteklosti spozna z različnih zornih kotov in si tudi sam ustvarja svoje mnenje ter spozna zgodovinsko resnico. Krutost okupatorjev po različnih državah v svetu lahko spremljamo tudi v sedanjem času drugod po svetu. Nekateri grozljivi dogodki, ravnanja z nedolžnimi in posledice takih ravnanj, ne bodo nikoli razumljeni, še manj sprejemljivi in dopustni za kateregakoli človeka kjerkoli na zemeljski obli. Kot zapiše v spremni besedi h knjigi Ivana Slamič: “Zlo in dobro sta v vsakem človeku; je pa posameznik v trenutku, ko je ogrožena njegova korist, sposoben ravnati v nasprotju z vsemi etičnimi načeli. V takih trenutkih se izkaže, koliko je posameznik v času in prostoru še človek.” K temu ni kaj dodati. Naj se ta morija nikoli več ne ponovi, prav pa je, da ostane zapisana, v poduk in opomin vsem, ki živimo in bodo še živeli v svobodnem svetu.

    Dragica Krašovec

  • Energetska učinkovitost v gospodinjstvu – nakupovanje

    Energetska učinkovitost v gospodinjstvu – nakupovanje

    ·       Postanimo samooskrbni. S pridelavo hrane na domačem vrtu bomo prihranili veliko denarja.

    ·       Kupujmo sezonsko in lokalno pridelano hrano, saj tako zmanjšamo rabo energije, potrebne za shranjevanje in prevoz živil, poleg tega pa skrbimo za zdravo prehrano.

    ·       Preden se odpravimo v trgovino z živili, napišimo točen seznam izdelkov, ki jih potrebujemo. Držimo se nakupovalnega seznama, saj tako ne kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo. Za izdelavo in prevoz vsakega izdelka je potrebno vložiti določeno količino energije.

    ·       Uživajmo čim več nepredelane hrane, saj tako jemo zdravo in ob tem prihranimo kar nekaj energije in denarja, ki sta potrebna za predelavo. Nepredelana hrana je zato cenejša (npr. jejmo sveže sadje in pijmo vodo iz pipe raje kot da pijemo sadni sok). 

    • Za nakupe uporabljajmo bombažno vrečko ali nakupovalno košaro, plastične vrečke za nakupovanje pa vsaj uporabimo večkrat.

    GOLEA – Ustvarjamo obnovljivo prihodnost!

  • Vabilo na Boljšji sejem

    Vabilo na Boljšji sejem

    Vabljeni – več podrobnosti na priloženi grafiki!

  • Ogromen dvig položnice za komunalo v občini

    Ogromen dvig položnice za komunalo v občini

    Od prejšnjega meseca dalje občani v Občini Log-Dragomer prejemamo položnice za komunalne storitve, kjer so zneski veliko višji, kot so bili do sedaj. Pri nekaterih občanih so se zneski ob nespremenjeni porabi vode dvignili tudi za 60 %. To je ogromno! 
    Ker sva pisca tega prispevka občinska svetnika, so se na naju obrnili mnogi sosedi in občani. Zanima jih, kaj se dogaja, kdo si je to izmislil in če je tak dvig položnic sploh zakonit. Mnogi so ogorčeni, saj ob vseh ostalih podražitvah ter uvajanju novih in novih davkov s strani države že sedaj težko nosijo vse to finančno breme. Mnogi imajo tudi občutek, da gre oblasti, tako državni kot občinski, zgolj za to, da pobere ljudem, kolikor se le da. Kot da so ljudje denarne molzne krave. 
    Dejstvo je, da o zvišanju cen na položnicah za komunalo odloča Občinski svet in tudi tokrat je bilo tako. Vendar občinski svetniki o dvigu cen in novih postavkah na položnicah nismo bili soglasni. Nekateri smo bili odločno proti takemu dvigu cen in ga vidimo kot nekorektno, neetično in nespametno molzenje lastnih občanov. Predlagali smo rešitev, ki bi pomenila bistveno nižje zneske na položnici ter hkrati ne bi bremenila občinskega proračuna. Vendar smo bili preglasovani. 
    Ker je problematika preobširna za en sam kratek prispevek v pismih občanov, bo v maju 2025 organizirano srečanje za občane, kjer bo predstavljena problematika: kdo je predlagal tako zvišanje cen, kdo glasoval ZA in kdo PROTI. Predvsem bomo predlagali rešitev. Kogar zadeva zanima, je že sedaj vabljen na to srečanje. 

    Mag. Domen Cukjati iz Dragomerja in Roman Remškar z Loga, občinska svetnika

    Odgovor

    V zadnjem času smo deležni več vprašanj in pripomb v zvezi s povišanjem cen komunalnih storitev na območju občina Log – Dragomer. Odzive uporabnikov razumemo, saj se zavedamo, da višji stroški vplivajo na vsakdanje življenje vsakega gospodinjstva. Želimo pojasniti, da do sprememb ni prišlo zlahka ali brez tehtnih razlogov. Glavni razlogi za podražitev so povezani z izboljšanjem in širitvijo javnega kanalizacijskega sistema (24 kilometrov novega kanalizacijskega omrežja ter nova čistilna naprava), ki je temelj za urejeno in varno okolje.
    Med glavnimi razlogi za povišanje cen storitev izpostavljamo:

    · Vzpostavitev nove infrastrukture, ki je bila nujna za zagotavljanje varnega in zanesljivega izvajanja storitev povezanih z gospodarskimi javnimi službami varstva okolja skladno z veljavno zakonodajo in okoljskimi standardi.
    · Uvedba novih (čiščenje odpadnih voda) in širitev obstoječih storitev (odvajanje odpadnih voda), kar pomeni, da danes ponujamo več storitev in bolj kakovostno izvedbo obstoječih.
    · Povečanje obsega območja izvajanja storitev saj so z izgradnjo nove infrastrukture zagotovljene storitve na območju celotne občine.
    · Rast obsega dela in stroškov, povezanih z vzdrževanjem in upravljanjem novih objektov, naprav na kanalizacijskem sistemu, kar posledično vpliva na oblikovanje cene storitev.

    Izračuni cen storitev so bili izdelani na podlagi veljavne zakonodaje, izmed katere je najpomembnejša Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012, 76/2017, 78/2019 in 44/22 – ZVO-2). Predstavljeni so bili v Elaboratih o oblikovanju cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, kateri so bili transparentno posredovani in predstavljeni strokovni javnosti ter odločevalcem.
    Zavedamo se, da so takšne spremembe zahtevne, zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali za čim večjo transparentnost in učinkovitost, z namenom, da ohranimo ravnovesje med kakovostjo storitev in cenovno dostopnostjo.

    JP Komunalno podjetje Vrhnika