Avtor: MojaObčina.si Log – Dragomer

  • Grb Občine Log-Dragomer prejel Jožef Sevšek

    Grb Občine Log-Dragomer prejel Jožef Sevšek

    Zelo dobro obiskan dogodek je bil pravo praznovanje, saj je bila to priložnost za še večje povezovanje skupnosti. Prav praznovanje je bilo rdeča nit tokratnega bogatega kulturnega programa. Že na začetku so bili vsi prisotni priča posebnemu simbolnemu trenutku, in sicer je županu Miranu Stanovniku najstarejši član občinskega sveta Andrej Jerman Blažič nadel župansko verigo.  Gre za simbolno insignijo, ki jo župan nosi ob posebnih priložnostih – predvsem ob slavnostnih dogodkih, podelitvah priznanj, državnih praznikih in uradnih protokolarnih nastopih. Župan Miran Stanovnik župansko verigo, kot je povedal v svojem nagovoru, sprejema  z veliko odgovornostjo do svojega dela, ki ga bo še naprej opravljal vestno in po svojih najboljših močeh. Sicer pa je v nadaljevanju svojega nagovora povedal, kako se mu zdi zelo pomembno, da je skupnost povezana in vsi slišijo drug drugega. Kot je dejal: »Občina ni samo občinska uprava, občina smo mi vsi in vsak prispeva svoj kamenček v mozaik boljše ter uspešnejše lokalne skupnosti.«  Kar zadeva prihodnost Občin,e je župan pojasnil, da se zaključuje desetletno obdobje strategije razvoja, v prihodnjem letu pa bodo potekale različne aktivnosti za pripravo strategije razvoja za naslednje desetletje. Kot je še dodal, se ob tem lotevajo tudi ostalih zelo pomembnih projektov: «Potrebna bo razširitev osnovne šole, čez dober mesec bomo odprli nov izvoz na avtocesto na Lukovici, z veliko vnemo pripravljamo dokumentacijo za izgradnjo Doma upokojencev, ki ga čakamo že desetletja in bo narejen po vseh modernih standardih; vsekakor se bomo tudi v prihodnje aktivno vključevali v črpanje evropskih sredstev, saj smo bili že do sedaj zelo uspešni pri tem, do tega trenutka smo uspeli pridobiti več kot deset milijonov evropskega denarja in ob tem moram reči, da sem izjemno ponosen tudi na svojo ekipo, ker zares odlično opravlja svoje delo.«
    V nadaljevanju prireditve so bila podeljena občinska priznanja, in sicer najprej dve Županovi petici. Gre za posebno občinsko priznanje, ki se podeljuje posameznikom, organizacijam in društvom za izjemne enkratne dosežke ter prispevke, ki so pomembni za razvoj, delovanje in promocijo občine. Prva Županova petica je šla v roke tamkajšnjemu zdravniku, ki so ga občani vzeli za svojega – dr. Igorju Tasiću za neprecenljiv prispevek v skrbi za zdravje in zadovoljstvo občank in občanov Občine Log-Dragomer. Kot je povedal, mu to priznanje veliko pomeni in je počaščen, da lahko pomaga po svojih najboljših močeh.  Drugo Županovo petico je prejela nepogrešljiva pomoč zdravniku dr. Tasiću, medicinska sestra Mojca Žohar, prav tako za neprecenljiv prispevek v skrbi za zdravje in zadovoljstvo občank ter občanov Občine Log-Dragomer. Tudi zanjo, kot je povedala, je priznanje spodbuda za naprej.
    Slavnostni del letošnje prireditve pa je bila podelitev Grba Občine Log- Dragomer. Na pobudo skupine občanov Dragomerja in Loga ga je tokrat prejel Jožef Sevšek 
    za dolgoletno in aktivno vlogo v Društvu upokojencev Dragomer–Lukovica. Že od leta 1974, ko se je priselil v Dragomer, je nepogrešljiv del  skupnosti. Bil je aktiven pri gradnji doma Krajevne skupnosti, vrtca, igrišč, nato še bolj kot dolgoletni član in predsednik Društva upokojencev Dragomer-Lukovica. V času njegovega vodenja se je članstvo povečevalo, dejavnosti so se bogatile: od izletov, piknikov, pohodniških in športnih aktivnosti, do povezovanja z drugimi društvi. Njegova srčnost, organizacijski talent in predanost so pustili neizbrisen pečat v društvu ter kraju. Še danes ostaja aktiven, vedno pripravljen pomagati in v svoji zahvali je povedal, da se bo za čimbolj aktivno delovanje v skupnosti trudil še naprej, kolikor bo le zmogel.
    Pester kulturni program so obogatili tudi vsi nastopajoči: Pevski zbor Lučka iz Vrtca Dragomer, Orffova skupina iz Osnovne šole Log–Dragomer, cheer skupina Žabice, Mladinski pevski zbor Osnovne šole Log–Dragomer ter pevki Manca Čavlek in Lija Vindišar. 

    Andreja Čamernik Rampre 
    Foto: Vesna Lovrenčič

  • Stare igre tudi tretjič razveselile malčke

    Stare igre tudi tretjič razveselile malčke

    Delavnica je malčke na igriv in njim razumljiv način popeljala v čase, ko otroci še niso poznali pametnih telefonov, televizije ali računalnikov. Skozi pogovor so spoznavali, kako so njihovi stari starši preživljali prosti čas – z domišljijsko igro in druženjem na prostem. 
    Dogodek je bil razdeljen na več sklopov. Najprej so otroci v povezanih kolonah hodili oziroma plesali ob spremljavi ljudskih pesmi, kot sta »Diradičindara« ter »Polžek in krojači«. Sledile so gibalne igre, med njimi »Gospodarja ni doma«, »Škarjice brusit« in »Zvezde metat«. 
    Delavnico so zaključili s prstno igro »Rinčice talat«, ki je na obraze otrok priklicala iskrene nasmehe. Dogodek je znova dokazal, da preproste igre iz preteklosti še vedno ohranjajo svojo čarobnost ter spodbujajo gibanje, domišljijo in pristno povezanost med otroki.

    Vesna Lovrenčič
    Foto: Kud Kosec

  • Balinarsko odprto prvenstvo Dragomerja

    Balinarsko odprto prvenstvo Dragomerja

    Turnirja dvojic se je v okviru Občinskega praznika Občine Log–Dragomer udeležilo 28 dvojic iz vse Slovenije. Tekmovanje se je odvijalo na štirih lokacijah: Radna, Jama, Sinja gorica in na osrednjem prizorišču v Dragomerju.
    Lahko rečemo, da se je tekmovanja udeležila smetana med tekmovalci, saj so se pomerili najboljši: večkratni članski, mladinski, evropski in tudi svetovni prvaki. Še posebej je potrebno omeniti mladinske državne prvake Trobca, Bogataja in Žurana. 
    V večerni polfinale so se uvrstili dvojci: Janžič-Tonejc proti dvojici Mitja Petrič- Gregor Korošec , drugi par pa sta bila Zdauc-Žužek proti Kragelj-Beguš. V prvi tekmi sta presenetljivo slavila Petrič-Korošec z rezultatom 10 : 5 proti res izjemni dvojici, večkratnima svetovnima prvakoma; v drugem paru pa sta slavila Zdauc-Žužek proti Beguš-Kragelj z rezultatom 8 : 5. 
    V finalu sta preprečljivo zmagala Mitja Petrič in Gregor Korošec, sicer igralca Super lige iz kluba Opala Postojna. S končnim rezultatom 10 : 4 sta premagala dvojico Zauc–Žužek. Za 3. mesto sta balinarja Tonejc in Janžič predala tekmo tako, da sta se na 3. mesto uvrstila dvojec Beguš-Kragelj. 
    Predsednik Balinarskega društva Dragomer Damjan Vindišar je bil po zaključku turnirja z izvedbo zelo zadovoljen in hkrati ponosen na celotno ekipo, ki je dogodek pripravila, ter se ob tej priložnosti zahvalil Občini Log- Dragomer, Balinarskemu športnemu klubu Radna, Balinarskemu športnemu klubu Jama in Balinarskemu klubu Sinja gorica za možnost izpeljave turnirja na tamkajšnjih igriščih, prav tako pa so svoje delo odlično opravili sodniki: Branka Kastelic, Janez Juhant– Žan, Dušan Rodešek in vodja tekmovanja Roman Čot, piko na i pa sta dodala tudi oba, ki sta poskrbela za kulinariko: Vinko Koprivec in Marko Kraševec. Damjan Vindišar je ob tem še dodal, da si želijo, da bi se na turnir v prihodnjem letu prijavilo še več tekmovalcev in bi potekalo na še več različnih balinarskih prizoriščih.

    Andreja Čamernik Rampre
    Foto: Balinarsko športno društvo Dragomer

  • Šolsko dvorišče odeto v pisane barve

    Šolsko dvorišče odeto v pisane barve

    »Delavnico risanja po asfaltu tradicionalno organiziramo ob občinskem prazniku. Vsakič znova nas preseneti otroška ustvarjalnost, ki na asfaltu pričara čudovite motive,« je povedala Anica Vengust, predsednica KUD Kosec. Dogodek, ki je bil zaradi slabega vremena dvakrat prestavljen, je ob tretjem poskusu končno zaživel. Sonce se je prikazalo ob pravem času, otroci pa so z navdušenjem poprijeli za krede in začeli ustvarjati. Na asfaltu so nastajale podobe pisanih metuljev, ptic, svetilnikov in drugih motivov, ki so pričarali vzdušje bližajočih se poletnih počitnic. 
    Delavnico je vodila Draga Davitkova, ki je otroke uvodoma spodbudila k sproščenemu ustvarjanju in jim predstavila letošnjo temo. Učenci prve triade so s svojo domišljijo napolnili prostor in pokazali, da kljub dežnim oblakom barve nikoli ne zbledijo. Ob koncu jih je sicer spet ujela ploha, ki je zabrisala del stvaritev, a zadovoljstva med mladimi ustvarjalci ni mogla izprati. 
    Kot simbolično nagrado so vsi sodelujoči razredi prejeli semena sončnic, ki jih bodo posadili in jeseni opazovali, kako krasijo učilnice. Hkrati bodo sončnice služile kot pomemben vir hrane za čebele, ki jih želimo v lokalnem okolju še posebej varovati. 
    »Hvaležni smo tudi učiteljicam podaljšanega bivanja, ki so z veliko zavzetostjo podprle projekt ter s svojo spodbudo in sodelovanjem omogočile, da so otroci v ustvarjanju resnično uživali,« so še dodali v KUD Kosec.

    Vesna Lovrenčič
    Foto: KUD Kosec

  • Otroci skozi pravljico spoznavali kačjega pastirja Vita

    Otroci skozi pravljico spoznavali kačjega pastirja Vita

    Pravljica o drobnem, a pogumnem kačjem pastirju Vitu je otroke popeljala v čarobni svet narave – med travnike, ob vodne površine in pod sončne žarke. Pripoved, prilagojena njihovi starosti in prežeta s poučnim sporočilom, je pritegnila njihovo pozornost in spodbudila domišljijo. Po poslušanju zgodbe so otroci svojo ustvarjalnost izrazili še likovno. Na delavnici so nastajali barviti kačji pastirji. 
    Kačji pastir ima v občini Log-Dragomer poseben pomen – pojavlja se namreč tudi na občinskem grbu in zastavi. Tako so se otroci poleg doživljanja pravljice in narave na igriv način srečali tudi s simboli lokalne skupnosti ter se še tesneje povezali z okoljem, v katerem odraščajo. 
    Projekt, ki otrokom ponuja kakovostne kulturne vsebine, bogati njihov ustvarjalni svet ter jih spodbuja k izražanju, se bo nadaljeval tudi v prihodnje.

    Vesna Lovrenčič
    Foto: Arhiv KUD Kosec in Vrtca Log-Dragomer

  • Ali osnovnošolci vedo, kaj je kultura?

    Ali osnovnošolci vedo, kaj je kultura?

    Anketno vprašanje je bilo povsem preprosto: Kaj je kultura oziroma kaj osnovnošolcem sploh pomeni kultura? Odgovori niso bili ravno navdušujoči. Na primer: “Ne vem, kultura? A to mislite, da si pač prijazen?” Takih in podobnih odgovorov je bilo največ, in to daje misliti, da naši otroci sploh ne poznajo pojma kultura v širšem smislu, ker jim, kot kaže, tega nihče ne razloži in verjetno v šolah kultura ni prioriteta. Sicer pa tudi na splošno družba pogosto kulturo oži le na bonton, pravila ali pravilno vedenje. Ko otrokom postavimo vprašanje »Kaj je kultura?«, dobimo zrcalo družbe.
    Kultura je vsekakor več, pravzaprav je nekaj živega in vsakdanjega, a žal spregledanega. Kultura zagotovo ni samo “lepo obnašanje”: je umetnost, je jezik, so pesmi, zgodbe, filmi, prazniki, zgodovina, navade in način življenja, izražanja, hkrati je kultura tudi to, kar poslušamo, gledamo in ustvarjamo. 

    Kdo naj torej prevzame odgovornost oziroma kdo naj našim otrokom in mladim razloži, kako pomembna je kultura? Je to naloga šole, staršev, medijev, kulturnih ustanov? Morda je prav zdaj čas, da začnemo govoriti o kulturi bolj odprto, živo in vključujoče ter jo približamo otrokom – ne kot obveznost, ampak kot veselje, svobodo in izraz.

    Prav je, da se kot družba zavemo, da k
    ultura ni nekaj, kar shranimo v vitrino in pozabimo. Kultura je to, kar izbiramo vsak dan – kako govorimo, kako poslušamo, kaj ustvarjamo. Če tega ne učimo otrok mi, kdo jih potem bo?

    Andreja Čamernik Rampre

  • Ali osnovnošolci vedo kaj je kultura?

    Ali osnovnošolci vedo kaj je kultura?

    Anketno vprašanje je bilo povsem preprosto – kaj je kultura oziroma kaj osnovnošolcem sploh pomeni kultura? Odgovori niso bili ravno navdušujoči. Na primer: “Ne vem, kultura? A to mislite, da si pač prijazen?” Skratka takih in podobnih odgovorov je bilo največ in to daje misliti, da naši otroci sploh ne poznajo pojma kultura v širšem smislu, ker, kot kaže, jim tega nihče ne razloži in verjetno kultura v šolah ni prioriteta. Sicer pa tudi na splošno družba pogosto kulturo oži le na bonton, pravila ali pravilno vedenje in ko otrokom postavimo vprašanje »Kaj je kultura« dobimo zrcalo družbe. 

    Kultura je vsekakor več, pravzaprav je nekaj živega in vsakdanjega a, žal spregledanega. Kultura zagotovo ni samo “lepo obnašanje”: je umetnost, je jezik, so pesmi, zgodbe, filmi, prazniki, zgodovina, navade in je način življenja, izražanja, hkrati pa je kultura tudi to kar poslušamo, gledamo in ustvarjamo. 

    Kdo naj torej prevzame odgovornost oziroma kdo naj našim otrokom in mladim razloži kako pomembna je kultura? Je to naloga šole, staršev, medijev, kulturnih ustanov? Morda je prav zdaj čas, da začnemo govoriti o kulturi bolj odprto, živo in vključujoče in da jo približamo otrokom – ne kot obveznost, ampak kot veselje, svobodo in izraz.

    Prav je, da se kot družba zavemo, da kultura ni nekaj, kar shranimo v vitrino in pozabimo. Kultura je to, kar izbiramo vsak dan – kako govorimo, kako poslušamo, kaj ustvarjamo. Če tega ne učimo otrok, kdo jih bo?

     

    Andreja Čamernik Rampre

  • Učenje nas krepi in radosti, zato naj bo naš sopotnik vse življenje

    Učenje nas krepi in radosti, zato naj bo naš sopotnik vse življenje

    Društvo upokojencev Dragomer – Lukovica, je skupaj s pokroviteljico Občino Log – Dragomer, pripravilo otvoritveno prireditev na kateri je predsednica Inka Zdravkovič v svojem nagovoru izpostavila predvsem pomen učenja v vseh življenjskih obdobjih in da učenje ni le zbiranje znanja – je način življenja, raziskovanja, izražanja in povezovanja z drugimi.

    Dogodek je pospremil še nastop dveh mladih glasbenikov, oba sta domačina, pevke Tie Alfirev in odličnega kitarista Blaža Žlogarja. Sicer sta tudi člana obetavne slovenske glasbene skupine Kreera, ki z izvirnim glasbenim pristopom in mladostno energijo osvaja poslušalce po Sloveniji. Zasedba je bila ustanovljena leta 2022, leto kasneje pa so izdali svoj prvi singel. Njun nastop na tem dogodku ni bilo naključje, saj so organizatorji tudi na ta način želeli pokazati, da se učenje ne dogaja samo v učilnicah temveč tudi na odru, v glasbi, umetnosti in nasploh v skupnosti. 

    Nekaj besed je letošnjemu TVU-ju namenil župan Miran Stanovnik in poudaril, da v našem okolju vse bolj prepoznavamo pomen sodelovanja, odprtosti in medsebojnega učenja: »Kljub izzivom sodobnega časa verjamem, da nas prav znanje, pogovor in razumevanje vodijo k večjemu zaupanju in povezovanju – med posamezniki, generacijami, ustanovami. Skupaj zmoremo graditi skupnost, ki temelji na vključevanju, spoštovanju in želji po skupnem dobrem. Tedni vseživljenjskega učenja so priložnost, da te vrednote zaživijo v vsakdanjem življenju – skozi dogodke, srečanja in skupna doživetja, ki nas povezujejo in bogatijo. Zato sem prepričan, da imamo dovolj moči in volje, da delamo korake naprej – kot posamezniki in kot skupnost. Ta moč izvira na eni strani iz skupnega cilja živeti v miru in blaginji in iz skupnega prepričanja, da sta učenje in znanje tisto, kar nam prinaša radost, odgovornost in moč, da skupne cilje z združenimi močmi tudi uresničujemo.« Župan Stanovnik je še dodal, da verjame, da je z znanjem in sodelovanjem moč razvijati skupnost v »učečo se občino«, kot so zapisali v Občinskem letnem programu izobraževanja odraslih, in uresničiti tudi strateški krovni rezultat v Strategiji razvoja OLD 2016 – 2025: večja pripadnost občini in boljša zadovoljitev izobraževalnih, kulturnih in družabnih potreb občanov.

     

    V času Tednov vseživljenjskega učenja so različne občinske organizacije in društva v Občini Log – Dragomer pripravili vrsto zanimivih dogodkov, z izjemno zanimivimi in poučnimi vsebinami in sicer od klepeta z osnovnošolci o tem Kaj je kultura, pa učenjem igre, pesmi in plesa, Dnevom za svojce, predstavitvijo gibalnih vaj za vse generacije, Enajsto šolo o antiki: Barbara Celjska in njen čas, risanjem na asfaltu Pozdrav poletju, delavnico oblikovanja in izdelave nakita, razstavo lutk in likovno – literarnih del, kamišibaj, lutkovno predstavo Deklica in sončnica, risanjem z učenci likovnega krožka OŠ Log – Dragomer z akademskim slikarjem Milanom Eričem in še marsikaj zanimivega se je dogajalo.  

    Sicer pa so Tedni vseživljenjskega učenja najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Projekt usklajujejo na Andragoškem centru Slovenije in ga prirejajo v sodelovanju s stotinami ustanov, skupin in posameznikov po vsej državi pa tudi onkraj naših meja.

    Gre za gibanje Slovenija – učeča se družba. Projekt temelji na prepričanju, da nam učenje omogoča proaktivnost in ustvarjalnost na vseh področjih. Učenje pomaga pri digitalnem in zelenem prehodu v trajnostno družbo. Povezuje generacije in kulture. Krepi našo demokratično naravnanost. Podpira nas pri skrbi za telesno in duševno zdravje. Zaradi učenja smo (lahko) večno mladi in prodorni zato tudi vodilo: Učenje krepi in radosti, zato naj bo naš sopotnik vse življenje!

     

    Andragoški center Slovenije v državi že več desetletij razvija izobraževanje odraslih. S TVU že od leta 1996 segajo do vseh generacij in jih navdihujejo k vključitvi v učenje in izobraževanje. Skupaj z območnimi in tematskimi koordinatorji TVU ter njihovimi partnerji na krajevni ravni združujejo in povezujejo vse, ki so željni novih znanj in pridobivanja novih veščin.

    Letos, ko obeležujejo že 30. obletnico odkar potekajo Tedni vseživljenjskega učenja, se je pod taktirko 2.000 prirediteljev in njihovih 40 koordinatorjev med 12. majem in 16. junijem zvrstilo blizu 9.000 izobraževalnih, kulturnih in družabnih dogodkov. Ti so bili tokrat ubrani na ohranjanje in spodbujanje vrednot, med katere sodijo tudi omika, znanje, mir, enakost, sodobnost, naprednost in druge. 

    Visoko obletnico so obeležili na osrednji državni prireditvi15. maja v Ljubljani. Posvetili so jo tridesetletni razvojni zgodbi TVU. V okviru dogodka so izpeljali tudi Andragoški kolokvij na temo izobraževanje odraslih in miru, podeljenih pa je bilo tudi dvanajst priznanj Andragoškega centra. Prve navdihujoče zgodbe so priznanja prejele že leta 1997, od takrat pa jih je prejelo še več kot 200 posameznikov, ustanov in skupnosti, ki z zgledi učenja navdušujejo in opogumljajo. 

     

    Andreja Čamernik Rampre

    Foto: Andreja Čamernik Rampre

     

     

  • Ptuj, tokrat malce drugače

    Ptuj, tokrat malce drugače

    DUDL se je tokrat z vlakom odpravil na Ptuj, v naše najstarejše mesto, ki je ljudem najbolj poznano po kurentih ali korantih, kot jim še pravijo.
    Potovanje je kar dolgo. Četudi se odločite za mednarodni vlak, boste v Pragerskem verjetno morali presesti na lokalnega, ki vas zapelje na obrobje tega mesta. Do osrednjega trga se boste sprehodili malo naokrog, tja do Drave, kjer je prekrasen razgled na mesto in grad nad njim. Kulturne znamenitosti smo si ogledali na enem od prejšnjih izletov, tokrat smo  obiskali Kurentovo hišo in si pobližje ogledali to etnografsko posebnost.
    Kakšnega izvora je kurent, morda poganskega, slovanskega, grškega ali še kako drugačnega ne vemo. Vemo pa, da vsako leto od svečnice do pepelnice opravljajo kurenti  pohode po mestih in vaseh in preganjajo zimo.  Poznamo  dve vrsti, vsaj pri nas, pernatega  kurenta in rogatega kurenta, po območjih je zanje značilno Ptujsko in Dravsko polje. Obvezna oprema vsakega koranta je kožuh, običajno iz ovčje kože,  kurentova kapa in 5 zvoncev, ki simbolizirajo pet letnih časov, poleg zime, pomladi, poletja in jeseni še čas fašenka ( pustovanja) ter  ježevko.
    Včasih so  bile na palici prave ježice, ki so povzročale nemalo poškodb, danes so prilagojene tako, da niso nevarne pri bližnjem srečanju. Ob obisku domov so domačini za udeležence skupine od 15 – do 20 članov pripravili hrano in pijačo, dekleta so podarjale robčke. Kurenti spadajo pod Unicefovo zaščito, če pa vas o njih zanima še kaj več, si le privoščite obisk Kurentove hiše. Po ogledu kratkega filma so razstavljene maske in z sodobno digitalno opremo tudi vse posebnosti, praznovanja in prireditve, na katerih sodelujejo.
    Kurent v lokalnem okolju pomeni mnogo več kot le pustno šemo. Prebivalci se zavedajo, da ta dediščina, ki traja najmanj 400 let, lahko pa mnogo več, ni le preostanek poganske narave , temveč tradicija pozna mnogo modrosti, ki lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti ne le našega življenja, temveč vsega bivajočega. Vsaj tako je zapisal doc. Dr. Štefan Čelan. Ker je pripravil celovito predstavitev kurentovanja v knjižici, ki jo je izdala Zveza društev kurentov, mu moramo zaupati in verjeti. Brezplačno jo boste lahko dobili ob priliki obiska te hiše.
    Mi smo si po ogledu te etnografske dediščine privoščili kosilo v gostišču poleg in se potem podali še na obisk Piramide. Še ena od posebnosti, ki jo v svoji bogati ponudbi ponuja Ptuj.
    To je klub, recimo disco iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, v katerem je mogoče obujati spomine na naša mladostna leta in preživet čas v disko klubih. Vinilke, glasba iz tistega obdobja, prostor, ki spominja na nek drug čas, ki ga je lastnik uredil skladno z možnostmi in veliko potrpežljivosti, smislom za estetiko in veliko ljubezni do vsega, kar nam je takratni čas omogočal. Udeleženke so se preizkusile v karaokah, morda bi med njimi opazili Tino Turner, Elvisa, našega Ota, Majdo Sepe ali Marjano Držaj. Glasba ni izgubila na priljubljenosti, le zapeljala nas je nekaj desetletij v preteklost.
    Dan nabit z novimi vtisi je minil v prijetnem vzdušju in pot nazaj v Ljubljano, seveda z vlakom, je minila prej, kot na poti na Ptuj. Drugače je bilo, veselo in težko ponovljivo.

    Dragica Krašovec

  • Moški balinarski turnir DU Dragomer-Lukovica

    Moški balinarski turnir DU Dragomer-Lukovica

    V sklopu občinskega praznika je v naši občini potekal moški balinarski turnir DU, na katerem se je pomerilo osem ekip iz sosednjih občin. Turnir je bil dobro obiskan, športno razpoloženje pa je dodatno obogatilo prijateljsko vzdušje med tekmovalci. Zbrane udeležence je ob začetku turnirja pozdravil župan g. Miran Stanovnik, ki je izpostavil pomen tovrstnih dogodkov za krepitev vezi med občinami ter spodbujanje športnega duha. Občina si bo po njegovih besedah tudi v prihodnje prizadevala za podporo športnim in družabnim srečanjem, ki povezujejo ljudi. Tekmovanje je minilo v športnem duhu, ekipe pa so pokazale veliko mero spretnosti in tekmovalnosti. Da je turnir potekal po pravilih,  pa je poskrbel sodnik Vinko Koprivec.
    Na koncu so si najboljši prislužili zaslužene pokale:
    1. mesto- Loška dolina
    2. mesto -Dragomer
    3. mesto-Notranje gorice

    Pokal za najboljšega bližalca pa je prejel Dušan Debevec iz Preserja. Vsi udeleženci so  s turnirja odšli bogatejši za prijetno izkušnjo.

    Inka Zdravković