Občina Horjul je bila iz strani Ministrstva za javno upravo, v pričetku leta 2024, obveščena o neskladju svojega Odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta z Ustavo in pozvana, da odpravi neskladja, s katerimi je kršena enakopravnost volilne pravice. Dosedanja ureditev, ki je določala skupaj 11 svetnikov, se pravi po dva svetnika v kraju Horjul in Vrzdenec ter po enega svetnika v krajih Lesno Brdo, Podolnica, Zaklanec, Ljubgojna, Koreno, Samotorica in Žažar, ni zagotavljala enake volilne pravice na volivca. Glede na število volivcev/prebivalcev v kraju Horjul, ki je največji, se je število glasov na svetnika preveč razlikovalo od števila glasov na svetnika v najmanjšem kraju Samotorica.
Sama problematika na državni ravni je že dosegla ustavno sodišče, ki je oblikovalo redno pravno prakso, da so med volilnimi enotami sprejemljiva odstopanja v razmerju števila volivcev na občinskega svetnika največ do 10%. V kolikor Ustavno sodišče ugotovi odstopanje za več kot 10%, razveljavi občinski odlok o določitvi volilnih enot. Posledica je, da volitev ni mogoče izvesti. Analize MJU so pokazale tovrstna odstopanja v 66 občinah, ki so večinoma manjše občine z večinskim volilnim sistemom, kot je naša.
Vsi svetniki so se sicer strinjali, da je dosedanja ureditev najbolj pravična do vseh vasi oz. krajev, vendar je bilo potrebno najti rešitev, ki bo skladna z Ustavo in ne bo ogrožala obstoja občine. Zavedali so se namreč, da v kolikor ne bi našli nove rešitve, bi skladno s prakso v odlok poseglo Ustavno sodišče, ki bi obstoječi odlok razveljavilo, vprašljiva pa bi bila tudi izvedba prihodnjih lokalnih volitev v letu 2026.
Na koncu so se svetniki odločali med tremi možnostmi:
Prva možnost je bila preoblikovanje volilnih enot tako, da bi se volitve v Občini Horjul izvedle v štirih volilnih enotah, pri čemer se prvi dve volilni enoti oblikovali tako, da se naselje Horjul razdeli na dve volilni enoti, na ravni posameznih ulic naselja, pri čemer se eni od enot priključi naselje Ljubgojna, drugi pa naselje Korena, tretjo enoto bi sestavljala naselja Vrzdenec, Žažar in Samotorica, četrto enoto pa naselja Zaklanec Podolnica in Lesno Brdo. V prvih treh enotah se bi volilo po tri občinske svetnike, v četrti pa le dva. Tovrstna ureditev bi bila vprašljiva tudi z vidika migracij občanov in vzdrževanja odstopanj v razmerjih skozi daljše obdobje. Tudi taka kompleksna rešitev ne bi omogočila ohranitve načela en svetnik za eno vas, poleg tega pa bi vnesla veliko zmedo v volilne enote znotraj Horjula.
Drugi in tretji možnosti je skupno, da gre za spremembo, s katero se izvaja volitve v občini kot eni sami volilni enoti. Na ta način bi bila neenakost volilne pravice avtomatično odpravljena, saj bi bili vsi občani z vidika volilne pravice enakopravni. Zakon o lokalnih volitvah omogoča izvajanje volitev v naši občini kot eni volilni enoti v predstavljenih dveh primerih.
Druga možnost je tako, da se število občinskih svetnikov zmanjša na 7, volitve pa se izvaja po večinskem sistemu, kar preprosto pomeni, da svetniki, ki prejmejo največ glasov dobijo mandat v občinskem svetu.
Tretja možnost pa je, da občinski svet šteje 12 ali več svetnikov, s čimer se avtomatsko preide na proporcionalni volilni sistem, kar pomeni uvedbo kandidatnih list, ki po svojih notranjih pravilih določajo kandidate v občinski svet, glede na pridobljeno število mandatov na volitvah.
Oba sistema pomenita, da vsak občinski svetnik kandidira in zastopa interese Občine Horjul kot celote in ne kot zastopnik posamezne vasi.
Občinski svetniki so se na več sejah trudili najti rešitev, ki bi bila skladna z volilno zakonodajo in pravnim stališčem Ustavnega sodišča, hkrati pa bi omogočala, da se ohrani načelo, da občinski svetniki zastopajo interese posameznih vasi. Rešitve, skladne z zakonodajo, ki bi omogočala, da bi imelo vsako naselje »svojega« občinskega svetnika, kot do sedaj, ni bilo. Svetniki so bili enotni, da je potrebno poiskati drugačno rešitev, kjer bodo predstavniki krajev še vedno lahko vplivali na delovanje občine. Zastopanje krajev bo potrebno uravnati s pomočjo odbora, ki bo določeno pomembno gradivo, ki vpliva na proračun in druge določene pomembne točke, predelalo pred občinskim svetom in v katerem bo najmanj po en predstavnik vaškega odbora.
Občinski svet se je po dolgem premisleku in nekaj neuspelih poskusih za uskladitev na svoji 15. redni seji le odločil in v prvi fazi sprejel, da bo v prihodnje občino zastopalo le 7 svetnikov, volitve pa se bodo izvajale po večinskem sistemu v eni sami volilni enoti. To pomeni, da glasovanje za svetnike ne bo več razdeljeno po krajih, kot do sedaj. Poleg tega ne bo mogoče zasledovati dosedanje prakse, kjer je imel vsak kraj v občini, v občinskem svetu svojega predstavnika.
Na prihodnjih volitvah se bo tako glasovalo za 7 svetnikov v eni volilni enoti in župana.
Kandidate za člana občinskega sveta se bo določilo na podlagi predloga:
-politične stranke, po svojih notranjih pravilih;
-volivci iz celotne občine, pri čemer je potrebno najmanj 31 podpisov volivcev iz celotne občine (1% od števila volivcev v celotni občini, najmanj 30, ker pa je volivcev v občini več kot 3000, je število potrebnih podpisov za enega višje).
Mandate prejme 7 kandidatov, ki dosežejo najvišje število glasov, v primeru enakega števila glasov odloči žreb.
S spoštovanjem,
Jure Simič, univ.dipl.prav.
Urška Marolt Bovha, direktorica občinske uprave
