Avtor: MojaObčina.si Horjul

  • Nova lokacija defibrilatorja na Koreni

    Nova lokacija defibrilatorja na Koreni

    Lokacija AED naprave na Koreni je sedaj na steni gasilskega doma. Kje je nova lokacija, vas ob prihodu v vas obvesti tudi označevalna tabla. Hitro ukrepanje s pomočjo defibrilatorja rešuje življenja, zato je tako v državi kot na lokalni ravni dobro poskrbljeno, da lahko v primeru srčnega zastoja vsak od nas hitro pomaga in reši življenje! Vsaka naprava ima tudi jasna navodila za uporabo, v kolikor bi se znašli v situaciji, da morate nuditi prvo pomoč. S tem je tudi poskrbljeno za mrežo naprav po celi občini. Lokacija naprav, ki so vedno dostopne, so naslednje:

    Center starejših Horjul, DEOS

    Gasilski dom Horjul

    Gasilski dom Podolnica

    Gasilski dom Zaklanec

    Gasilski dom Žažar

    Huliot d.o.o.

    Koreno nad Horjulom – Gasilski dom

    Športni park Horjul

    Trgovina M-Orel Vrzdenec
    Metrel Mehanika d.o.o. v delovnem času

    AED aparati so torej nameščeni na vseh gasilskih domovih, povsod, kjer se zadržuje več ljudi. ”Želimo omogočiti, da so te lokacije čim bližje in da se čim več ljudi zaveda, kje so, saj je v primeru srčnega zastoja naša dolžnost, da takoj pomagamo,” poudarja župan Janko Prebil.

    Zakaj je hitra uporaba defibrilatorja tako pomembna?

    Takole pravi stroka: ”Ključnega pomena za preživetje obolelega je čas od nastopa srčnega zastoja do pričetka temeljnih postopkov oživljanja. Z vsako izgubljeno minuto pride do odmiranja celic in s tem se zmanjša možnost ponovne vzpostavitve normalnega srčnega ritma za skoraj 10 % (vsako minuto!). Če pa se izvajajo temeljni postopki oživljanja, se možnost preživetja znatno izboljša. Zato je že pred prihodom reševalcev na mesto dogodka (kar lahko traja tudi dlje kot 10 minut) treba pričeti z oživljanjem. Največji vpliv na ugoden izhod po srčnem zastoju ima zgodnja in kvalitetna zunanja masaža srca oz. stiski prsnega koša.
    Najpogosteje se srčni zastoj zgodi doma (60–70 %). Pri večini (77,2 %) srčnih zastojev, ki se pripetijo zunaj bolnišnice, so prisotni očividci. Pred leti je v Sloveniji pristopila k oživljanju slaba tretjina laikov, zadnjih nekaj let pa je opaziti porast deleža očividcev (61,8 %), ki nudijo temeljne postopke oživljanja. Veliko ljudi si ne upa pristopiti k oživljanju v strahu, da bi oboleli osebi še bolj škodovali. Zavedati se je treba, da je nezavestna oseba, ki ne diha, dejansko mrtva. In v kolikor ne bomo ukrepali, bo mrtva tudi ostala. Z nekaj znanja in poguma pa lahko taki osebi rešimo življenje.” 
    Seveda upamo, da vseh defibrilatorjev v občini sploh ne bomo potrebovali. V kolikor pa se pripeti, da pride do srčnega zastoja, je naprava z vsemi navodili za uporabo zelo blizu.

    Peter Kavčič
    Foto: Občinski arhiv

     

     

  • Od zgoraj se svet lepše vidi.

    Od zgoraj se svet lepše vidi.

     

    Zgodaj zjutraj  toplo majsko sonce vabi na travnik in obronke gozda majhne in večje žival in trave se smehljajo v objemu travniških cvetov.

    V petkovo jutro smo se odpravili horjulski prvošolci. Stopali smo drug za drugim skozi našo domačo vas in se vzpenjali po poti za cerkvijo nad njo. Ozirali smo se na vse strani in občudovali hribčke okrog Horjula in vasice v daljavi, pa ceste, ki vodijo v bližnje mesto in vaško tovarno, šolo, vrtec, gasilski dom, trgovino, bencinsko postajo, naš dom. Preštevali smo cerkvice, ki smo jih videli in občudovali razgibanost pokrajine pod nami.

    Na poti skozi gozd smo srečevali plazeče se in lazeče živalice. Preko travnika so nas spremljali metuljčki, ki so posedali po cvetočih bilkah.

    Pisan svet je v nas predramil veselje, ki ga nudi življenje in je v nas budil vse lepo. Pouk v naravi smo zaključili s plesom in dan je bil za nas popoln.

    Kako lep je ta naš svet, lep za obiskat in raziskat!

     

    Učenci 1. a in 1. b z učiteljicami.

  • Naravoslovni dan: Juhuhu, poletje je tu in obiskali smo travnik

    Naravoslovni dan: Juhuhu, poletje je tu in obiskali smo travnik

    Po koledarju poletje  še ni čisto pravo, ampak ravninski travniki v naši okolici so že skoraj pokošeni, v zraku je vonj po senu in pesem murnov in ptic, v logu pa se oglašajo žabe. Vse to smo našteli, ko smo se po pravljici o treh metuljih pogovarjali o poletju. Omenili smo še zelene trave in raznovrstne travniške cvetlice smo našteli in jih poimenovali. Ugotovili smo, da nam pravljica pripoveduje o prijateljstvu in sožitju, o težavah in njihovih rešitvah. Na mizi smo imeli razkošen šopek travniških cvetic in bili smo veseli in radovedni.

    Zapustili smo učilnico in se v gosjem redu povzpeli na rob še nepokošenega travnika  na vzpetini nad šolo. Opazili smo, da je bolj barvit od nižje ležečega ravninskega in sklepali, da je tak zaradi manj pogoste košnje, kar omogoča boljšo obnovljivost rastlin, tudi tistih najbolj raznovrstnih in barvitih. Opazili  smo,  da travnik ni čisto zelen, ampak rjavkast, ker cvetijo tudi trave in da je največ cvetlic rumenih in sklepali smo, da so cvetlice v rumeni barvi ljube čebelam in drugim, za rastline koristnim žuželkam.

    Želeli smo opazovati živalce, ki domujejo na travniškem robu, pa nam je veter sproti odpihal drobne žuželke, ki smo jih želeli privabiti na rjuho, prekrito z barvnimi papirji. Uspelo nam je opaziti mravljice, hroščke, muhe. Ogradili smo si kvadratni meter travnika in na ograjeni travniški površini smo našli trinajst različnih rastlinskih  vrst. V učilnico smo se vrnili z rastlinami, ki so nam bile najbolj všeč.

    Iz nabranega cvetja smo sestavili travniško mavrico in jo narisali. Ogledali smo si zbirko posušenih travniških rastlin in list iz herbarija, vsak od nas pa je pripravil po eno rastlino za  prešanje. Ogledali in povohali smo barvila, ki jih učiteljica pripravila iz rastlin in z bilkami trav ter s preslico namesto čopiča pobarvali liste papirja porisane s travniškimi rastlinami. Narisali smo jih sami po opazovanju.

     Na pokošenem šolskem travniku smo se igrali travniške igre in posnemali gibanje živali.

    Pazili smo, da na travniku nismo vznemirjali živalic  in uničevali rastlin, ki jim travnik nudi dom. Kmet skrbi za travnik, da je negovan in da se obnavlja. Njegovo delo spoštujemo, zato nismo gazili med travami in poskrbeli smo, da smo travnik zapustili takšen kot je bil ob našem prihodu.

    Učenci 1.a in 1.b

  • DELOVNI ČAS POŠTE HORJUL

    DELOVNI ČAS POŠTE HORJUL

    Spoštovani,

    Obveščamo vas, da bo Pošta Horjul od 1. 6. 2025 poslovala po naslednjem delovnem času:

     

    • ponedeljek, torek, četrtek, petek: 11.00 – 14.00 ure,
    • sreda: 15.00 – 18.00 ure,
    • sobota: zaprto

     

  • Dan odprtih vrat CSD Ljubljana

    Dan odprtih vrat CSD Ljubljana

    Spoštovani,

    CSD Ljubljana vas vljudno vabi na Dan odprtih vrat, ki bo v četrtek, 22. maja 2025, od 9. do 17. ure, na Ploščadi Ajdovščina, Dalmatinova 2, Ljubljana.

    Več informacij v prilogi. 

  • Butara velikanka iz Podolnice zasijala v svoji velikosti

    Butara velikanka iz Podolnice zasijala v svoji velikosti

    V Podolnici gre pri vsem skupaj tudi za prijetno druženje in zabavo, ki povezuje staro in mlado. Sicer gre pravzaprav za projekt, ki traja več dni, da se pripravi vse potrebno za izdelavo butare velikanke, ki jo potem na cvetno nedeljo nesejo na blagoslov v Horjul. Vresje, bršljan in leskove šibe so nabrali v domačih krajih, oljčne vejice na Primorskem, brinje pa na Krasu. V vsakem primeru pa je sleherna butara ali butarica narejena iz sedmih sestavin, kot veleva izročilo. Ker gre za veliko in težko butaro, je velikanko v nedeljo zjutraj k blagoslovu neslo veliko močnih mož, ki pa so jim pomagali tudi mlajši fantje in tako se ta tradicija tudi prenaša na mlajše rodove. Treba je poudariti, da je pot precej naporna, ko neseš tako dolgo in težko butaro. V vsako smer od Podolnice do župnijske cerkve znaša pot 3 kilometre. Seveda ob dobri volji tudi takšna pot hitro mine. Povratek pa vedno traja nekoliko dlje, saj spotoma obiščejo podpornike in dobrotnike, kar pa pomeni, da se kje tudi nekoliko dlje zadržijo. Ena velika butara je namenjena za v cerkev, velikanka pa skoraj mesec dni stoji na tradicionalnem mestu pri križu v Podolnici. Manjše butarice položijo tudi na grobove pokojnih prijateljev in se tako poklonijo njihovemu spominu. Razvojno društvo Urh s tem ohranja tradicijo in skrbi za povezovanje. O sodobnem tempu smo prepogosto premalo enotni in povezani, prav takšna tradicija pa skupnost zopet nekoliko poveže.

    Peter Kavčič

    Foto: občinski arhiv

     

  • Blagoslov obnovljenega križa v Žažarju

    Blagoslov obnovljenega križa v Žažarju

    Izidor Smrtnik, ki je križ temeljito obnovil ob pomoči prijateljev in strokovnjakov, pojasnjuje, zakaj se je tako odločil: ”Zame je to zelo osebna izkušnja. Odločil sem se za obnovo v zahvalo, da sem še vedno živ in tukaj. Leta 2020 sem hudo zbolel za covidom, potem pa sem imel še hude težave s srcem. Operirali so mi zaklopki, lani pa še vstavili spodbujevalec. Za mano so res težke preizkušnje. Odločil sem se, da se v zahvalo za življenje, da sem še vedno tu na svetu, lotim obnove in da bo ta križ ponovno stal na mestu, kjer je že stoletja.” 
    Ob tej priložnosti se Izidor zahvaljuje tudi vrhniškim reševalcem, saj so mu že dvakrat rešili življenje. ”Ob takšnih trenutkih, ko življenje visi na nitki, se zaveš, kaj pomeni zdravje in dejstvo, da si še živ,” še dodaja Izidor. Križ stoji na razpotju med Žažarjem in Vrzdencem. Najstarejši uradni zapis sega v leto 1823, ko je bil opravljen popis stavb v Žažarju in je bil ta križ takrat že vpisan v uradne knjige. Motiva, zakaj je tam postavljen križ, Izidor sicer ne pozna, predvidevamo pa lahko, da je razlog tudi v tem, da so včasih ob križpotjih postavljali znamenja križa. Leta 1966 ga je obnovil tast, leta 2000 ga je svak prebarval. No, letos pa se je lotil generalne obnove, da sije v vsej svoji lepoti ob cesti. Obnovljen križ je blagoslovil diakon Ferdinand Rus iz Ljubljane.

    Peter Kavčič 
    Foto: Občinski arhiv

  • Prvomajska budnica

    Prvomajska budnica

    Praznično, sončno in glasbeno obarvano jutro 1. maja je v občini Horjul minilo v znamenju tradicionalne prvomajske budnice. Že v zgodnjih jutranjih urah so se po vaseh razlegali zvoki koračnic in domačih viž, s katerimi so godbeniki godbe Dobova – Polhov Gradec skupaj s horjulskimi mažoretkami prebudili prebivalce občine ter jim pričarali praznično vzdušje. 
    Letos je bila budnica za občino Horjul še posebej pomembna – ne le zaradi jubilejne 10. budnice Godbe DPG, temveč tudi zaradi izjemne udeležbe horjulskih mažoretk, ki so z veseljem popestrile že tako živahno glasbeno karavano. Pridružili so se jim tudi najmlajši člani in članice mažoretne skupine in dokazali, da se tradicija plesa v Horjulu ohranja in prenaša na mlajše generacije. 
    Godbeniki so svojo pot začeli ob 5. uri zjutraj na Dobrovi in po Brezju kmalu prispeli v Horjul, kjer so vse od Metrela, čez center do vrtca Horjul prebujali vaščane Horjula. Ob prihodu godbe in mažoret so se na cestišču pridružili domačini in jih pozdravljali z nasmehi in ploskanjem. 
    Na Vrzdencu so godbenike in mažorete pričakali predstavniki vseh gasilskih društev Gasilske zveze Horjul in v špalirju gasilcev in prižganimi gasilskimi vozili, glasbenikom pripravili častni sprejem. Godba in mažorete so vaščane prebujale vse od kapelice do PGD Vrzdenec. 
    Po kratkem obisku so se godba in mažorete odpravili proti Šentjoštu, gasilska društva pa so s slovensko glasbo začela buditi okoliške vasi, ki godbene budnice niso bili deležni. Budnica je bila letos še posebej slovesna, saj je Godba Dobrova-Polhov Gradec praznovala jubilejnih 10 let Prvomajskih budnic. Budnici se je pridružilo rekordno število mažoretk, godbeniki so ob 10. obletnici v vsakem kraju zaigrali in zapeli prirejeno skladbo Tra ta ta, že 10 let vam godba igra!, katera je z besedilom ponazarjala jubilejno 10. budnico. V sprevodu je spredaj poleg zastav in godbenega grba, letos povorko krasila tudi tabla z napisom 10 let Prvomajske budnice. Poleg tega pa so na avtobusu viseli napisi ‘’10 let Budnic z Godbo Dobrova-Polhov Gradec”, da so lahko prebivalci že od daleč videli, da godba res prihaja. 
    Godbeniki se zahvaljujejo vsem podpornikom in ljudem dobre volje, ki so jih ob jutranjih urah pozdravili in podprli na njihovi poti.

    M. D.

    Foto: Janez Dolinar, arhiv godbe DPG

  • Vzpostavitev tržnice ter krepitev lokalne samooskrbe v Polhovem Gradcu in širše

    Vzpostavitev tržnice ter krepitev lokalne samooskrbe v Polhovem Gradcu in širše

    V času nezanesljivih dobavnih verig, odpoklicev živil in vsesplošne draginje, se potrošniki čedalje bolj zavedamo pomembnosti kvalitetne, dostopne in varne hrane. Na drugi strani se kmetje in manjši pridelovalci soočajo z nekonkurenčnimi cenami uvoženih živil, pomanjkanjem prodajnih mest in navsezadnje viškom pridelka, ki žal ne pride do kupcev. Z namenom, da bi med potrošniki in pridelovalci ustvarili most, se posamezniki zavzemamo za vzpostavitev tržnice oziroma druge oblike sodelovanja med kmetijami in kupci. 

    Od vile do vilice: prednosti lokalne samooskrbe 
    Neposredno povezovanje pridelovalcev in potrošnikov skrajša dobavno verigo, zmanjša vpliv na okolje, veča zaupanje v kvaliteto hrane in krepi lokalno gospodarstvo ter samooskrbo. Slednje je še posebno pomembno, saj kroženje denarja krepi celotno skupnost, ohranja delovna mesta ter gradi odpornejše lokalno gospodarstvo.

    Različni modeli trgovanja
    Tržnice v tradicionalni obliki doživljajo preporod in počasi zopet postajajo priljubljeno mesto za prodajo in nakup domačih pridelkov, živil in drugih izdelkov. V naši občini sta dobro sprejeti tržnica Blagajevih dobrot na Viču ter novejša na Dobrovi, želimo pa si lokacije, ki je bližje tudi bolj oddaljenim vasem v občini. Ker fizično prodajno mesto prinaša določene omejitve (ponudniki ne morejo biti prisotni na več lokacijah, kupcem ne ustreza termin tržnic ipd.), si v prihodnosti želimo vzpostaviti tudi sistem naročanja z dogovorjenimi prevzemnimi točkami po celotni občini in tudi v širši regiji.

    Kdo in kako lahko sodeluje?
    Zavedamo se, da prodaja domačih pridelkov prinese številne birokratske ovire, zaradi katerih se mnogi navsezadnje ne odločijo za prodajo. Naš namen je privabiti kmete in manjše pridelovalce, ne glede na status in kapacitete, da skupaj poiščemo možnost sodelovanja.
    S tem namenom bomo predvidoma v prihodnjem mesecu v Polhovem Gradcu organizirali predstavitev s strokovnjakom Martinom Butino, ki je idejni vodja projekta ‘S skupnostji podprto kmetijstvo’ (CSA). Vabimo vse potencialne prodajalce ter zainteresirane posameznike, da se nam pridružite. Naš namen je ustvariti dialog, spoznati potrebe in želje ponudnikov in potrošnikov ter odgovoriti na vprašanja glede projekta. Povpraševanje za udeležbo pošljite na e-naslov: rok.galic@gmail.com. Točni datum predstavitve se bo določil glede na prijave.

    Rok Galič

  • Predvidena rekonstrukcija ceste in urejanje kolesarske poti

    Predvidena rekonstrukcija ceste in urejanje kolesarske poti

     Poleg rekonstrukcije ceste se bosta izvedla obojestranska kolesarska pasova, ki bosta z ločilno črto ločena od vozišča. Na omenjenem odseku je predvidena tudi dograditev hodnika za pešce, ki bo povezoval naselji Podolnica in Zaklanec. Občina si prizadeva za čistejše okolje, zato se v omenjenem hodniku za pešce, planira izvedba kanalizacijskega kraka, ki bo povezan s čistilno napravo v Podolnici.

     

    V projektu je predvidena dimenzija prečnega profila cestišča (smer Dobrova – Horjul):

    Hodnik za pešce (desno) – 1 x 1,20 m

    Kolesarski pas – 1 x 1,25 m

    Vozni pas – 2 x 3,00 m

    Kolesarski pas – 1 x 1,25 m

    Bankina (levo) – 1 x 0,50 m

    Skupaj: 10,20 m

     

    V sredo, 16. aprila, je bila v prostorih Občine Horjul predstavitev omenjenega projekta. Občina upa na čim hitrejšo pridobitev zemljišč ter nato gradbeno izvedbo, s katero bi omenjeni odsek naredili bolj varen za vse udeležence v prometu. Sočasno pa je v izdelavi tudi projekt Rekonstrukcijo ceste LC 468072 Drenov Grič – Zaklanec, na območju od Heronovega ovinka do mostu na Lesnem Brdu, z dograditvijo hodnika za pešce.

     

    Petra Dobnikar, občinska uprava Občine Horjul