Vrtičkarji in prvošolci smo se skupaj igrali in ustvarjali
Majhni otroci domujejo tam, kjer so doma majhne stvari. Med majhnimi mizicami in stolčki, majhnimi ležalniki, majhnimi lončki in krožnički. Poličke so polne igrač, po katerih segajo majhne dlani. Medtem pa majhne dlani zrastejo, zrastejo pa tudi majhne punčke in fantki in kar naenkrat pomahajo v slovo svojim vzgojiteljicam in vrtcu. S pisanimi torbami na ramah se neke jeseni čisto zares podajo v pravo šolo. V vrtcu ostanejo mlajši prijatelji in vzgojiteljice, igralnice, igrače in topli spomini.
Preden pa otroci zares prestopimo v šolo, jo spoznavamo po malem. Prvošolci nas povabijo na igrice, ki so se jih naučili in nam zapojejo pesmice. Ko se pomladi vpišemo v šolo, nas pričakajo učiteljice s pravljicami, skupaj si izdelamo lutko ali igračko. Navadno se s prvošolci pred počitnicami skupaj poigramo na šolskih igralih, letos pa smo metulji in čebele povabili šolarje nazaj v vrtec.
Bila je zima in december je čarobno zadišal po drobnih pozornostih in po času, ki ga darujemo drug drugemu. Prvošolci smo se naučili veliko pesmic in pravljice, ki nam jih ob jutrih bereta učiteljici, radi zaigramo. Veseli smo bili, ko sta nam učiteljici predlagali, da povabimo vrtičkarje in nestrpno smo čakali na naše srečanje, da pokažemo, kaj vse že znamo. Povabili smo metulje in čebele in njihove vzgojiteljice. Zaigrali smo jim igrico Sedem medvedov. Zaplesali smo ob pesmi Abraham ma sedem sinov. Pravljica pravi, da se bodo medvedki spet srečali čez trikrat tri dni, mi pa smo se z vrtičkarji srečali spet pomladi.
Veseli smo bili povabila v vrtec in težko smo čakali na četrtkovo jutro. Pogovarjali smo se o igračah, s katerimi smo odraščali in o igralih na vrtičkarskem igrišču.
Četrtkovo jutro je bilo megleno, vzeli smo copatke in zmajčke za vrtčevske otroke. Andreja nas je pričakala pred vrtcem, otroci in vzgojiteljice pa med vrati igralnic. Obdarili smo metulje in čebele, skupaj smo zapeli pesmico o treh nagajivih žabah in naši gostitelji so nas povabili v igralnice, kjer smo se skupaj igrali. Postregli so nas s čajem in čas druženja je prehitro minil.
Vrnili smo se v šolo. Nestrpno pogledujemo skozi okna, kdaj opazimo vrtičkarje na sprehodu. Stopili bomo k oknom in jih pomahali. Kdo ve, če bo kolona zavila proti šoli. Stekli jim bomo naproti in jih povabili, da se pomudijo pri nas.
Metulji, čebele in učenci 1.a in 1.b
Vitezi so neustrašni, dobrosrčni, zvedavi junaki. Horjulski prvošolci smo se v petek želeli preizkusiti v viteštvu. Za nas je bil to športni dan.
Zjutraj smo razveselili varovance doma starejših v Horjulu. Zaplesali smo jim splet ljudskih plesov. Najprej smo vili kačo Diradi čindaro, potem Abrahama, pa Šuštarsko polko in Ob bistrem potočku je mlin. Ljudskim plesom smo dodali še moderne ritme. Zaplesali smo Račji ples. Tega smo večkrat ponovili in se podružili z varovanci. Podarili smo jim igračko, ki smo jo izdelali za vsakega. Iz papirja, pokrovčka in plastelina smo ustvarili gugajočega se dedka in babico. Gospe in gospodje so bili igračke veseli in so se igrali z njimi in nami.
Nazadnje smo z vzgojiteljem iz Doma zaplesali Makareno. Ples in igra sta nas povezala in razveselila. Obljubili smo, da še pridemo na druženje v Dom.
V šoli nas je čakala malica in zatem viteški izzivi. Razdelili smo se v viteške čete in zavzeli športno dvorano. Na konjičkih smo kakor pravi vitezi jezdili okrog in preko preprek tako smelo, da smo premagali strašnega zmaja in zmagoslavno častili sebe, ki smo povezani zmogli preko vseh zmajevih ovir.
Srca so močno utripala, malo zaradi napora, malo od sreče. Ob koncu dneva smo le še ugotovili: »Lepo je živeti kakor vitez!«
Zapisali horjulski prvošolci z učiteljicami.
NEBO
Štiri črne mravljice je spreletelo.
»Ustavimo svet.«
»Že, že, ampak kako?«
»Lepo. Lezimo v travo in glejmo v nebo.«
Legle so v travo in zrle v nebo, malo so pele in malo molčale.
In svet se je ustavil.
Čisto mirno je zadihal in si odpočil!
(Štiri črne mravljice, MKZ 2022, Anja Štefan )
Ob zaključku bralne značke nas je v vrtcu pri OŠ Horjul obiskala pisateljica, pesnica in raziskovalka slovenskega pripovednega izročila Anja Štefan. S svojim čarobnim glasom nas je popeljala v svet pravljic in pesmi, kjer se nas dotaknejo poetični in bistroumni razmisleki o življenju. Malo smo peli, malo poslušali. In svet se je tudi za nas, za trenutek ustavil.
Barbara Popit
Izlet na grad Snežnik. Že marca smo razmišljali o njem, vendar se nam je ves čas nekako izmikal, vse tja do sredine maja, ko smo čakali, kaj bo na to dejala še Zofka. Le-ta je pri nas rahlo poškropila, ponekod tudi malo bolj, a vendar smo se prebudili v suho jutro.
V petek, 16. 5. 2025, smo se z otroki iz vrtca Horjul, končno odpravili na grad Snežnik. Z avtobusom smo se odpeljali do Starega trga pri Ložu, kjer smo izstopili in se peš podali naprej. Sprva smo pot ubirali po asfaltni poti, nato zavili na makadamsko pot ter del poti prehodili po travnatem kolovozu. Na poti se je videlo, da je ponoči deževalo, pa tudi mi smo čutili, da se je ohladilo, saj nas je zeblo v ušesa. Pot ni bila zahtevna. Bila je bolj položna in primerna, da se po njej lahko odpravimo že na začetku šolskega leta, ko vsi otroci še niso tako vešči hoje. Pri cerkvici svete Marjete v kraju Šmarata, ki je bila približno na sredi poti, smo se ustavili in pojedli malico, nato pa smo se odpravili naprej mimo lovske opazovalnice, skozi grajski park proti gradu. In kar naenkrat smo skozi veje dreves opazili grad. Sprva smo grad opazovali od daleč, nato pa smo se odločili, da se sprehodimo okoli njega. Opazili smo, da so vrata do gradu odprta in smo se po mostu sprehodili v grad in si ga pogledali od blizu. Naši dobrih 60 radovednih oči ni ostalo neopaženih, saj je k nam pristopila gospodična, ki nas je prijazno povabila na ogled medveda v gradu. Poleg medveda smo lahko videli še viteške oklepe in sulice, velik zemljevid grajske okolice, poročno dvorano in grajsko klet z razstavo slik. Nekaj posebnega je bil lesen hladilnik, ki je deloval na led. Led so si ga grajski gospodje spravili v zemljo, tako da so hladilnik lahko uporabljali tudi po tem, ko se je zunaj že otoplilo.
Lepo, čeprav nekoliko hladno vreme nas je spremljalo vso pot. Izlet je bil lep in umirjen in svojo piko na i je dodal še nepričakovan ogled gradu. Prijaznima gospema v gradu smo hvaležni, ki sta nas tako prijazno sprejeli, nam razkazali del gradu in nam tako razkrili del njegove zgodovine.
Tudi tokrat se je z nami odpravilo nekaj članov Planinskega društva Horjul, ki so kot vedno poskrbeli, da smo varno prišli na cilj. Ob tej priložnosti se jim zahvaljujemo in se že veselimo naslednjega izleta, ki ga bomo preživeli skupaj. Naslednjič se bomo skupaj podali na bohinjske konce.
Barbara Čepon
Občina praznuje občinski praznik 21.junija, v spomin na 21. junij 1998, ko so se prebivalci sedanje Občine Horjul na referendumu večinsko odločili za ustanovitev samostojne Občine Horjul.
Prav je, da smo ponosni na to, da imamo svojo lastno občino in da lahko odločamo sami kakšno občino želimo, da lahko razvoj poteka nemoteno, da sledimo napredku in vašemu zadovoljstvu.
Kot ste lahko spremljali smo v zadnjem obdobju veliko investirali v infrastrukturo in protipoplavno varnost. Vse to z namenom, da omogočamo višjo kakovost življenja in varnost na cestah. Sedaj je na naši prioritetni lestvici urejanje cest v občini.
Ob tej priložnosti naprošam vse lastnike zemljišč za sodelovanje kjer se bodo ceste širile, oziroma urejale. Urediti moramo vse potrebno, da lahko projekti tečejo naprej. S tem, ko sodelujete z nami se hitreje uredijo postopki, ki so potrebni, da pridobimo ustrezna zemljišča in soglasja. Mi na naši strani se vedno potrudimo, da delujemo hitro in učinkovito ter seveda tako, da najdemo za vas najboljšo rešitev.
Tako kot so naši predhodniki z referendumsko večino izglasovali namero in željo po tem, da si sami krojimo naš napredek je prav, da z veseljem in optimizmom gledamo naprej. Vsak od nas lahko prispeva svoj del.
Župan, Janko Prebil
Spoštovani občani in občanke,
obveščamo vas, da bo danes, 21. maja 2025, ob 18.00 na območju podjetja Huliot d.o.o. organizirana večja gasilska vaja, ki jo pripravlja Gasilska zveza Horjul. Na vaji bodo sodelovale vse operativne enote prostovoljnih gasilskih društev naše občine.
Ob prihodu na prizorišče bodo gasilske enote uporabljale svetlobne signale, zato bo v začetnem času na območju Huliot-a prisotnih več gasilskih vozil in povečan hrup.
Vaja bo obsegala večji požar v šotoru in urjenje notranjih napadov ter reševanja.
Občane in obiskovalce prosimo za razumevanje in strpnost ter upoštevanje navodil prisotnih gasilcev in morebitnih začasnih prometnih omejitev v okolici.
Spoštovani,
zaradi napovedi slabega vremena je dogodek Dan odprtih vrat CSD Ljubljana prestavljen na torek, 27. maj 2025 od 9:00 do 17:00 na Ploščadi Ajdovščina, Dalmatinova 2, Ljubljana.
Več informacij v prilogi.
Prva tekma – borba po počasnem štartu
Prva tekma, odigrana 9. maja, se za naše fante ni začela po željah. Bulls so hitro povedli z 2:0, a Dinamiti smo zbrali moči in znižali rezultat na 2:1. Tekma je nato postala pravi taktični boj, poln trde igre in priložnosti. Žal se nam je pripetila napaka v napadu v zadnjih minutah tekme, kar je privedlo za hiter protinapad nasprotnikov, ki so zadeli za končnih 3:1. V zadnjih minutah smo vse stavili na napad, a preobrata nismo uspeli narediti.
Druga tekma – odločnost ni bila dovolj
Druga, morda odločilna tekma, je sledila 16. maja. Tudi tokrat smo začeli slabše in hitro zaostajali z 0:2, nato pa še z 1:4 ob polčasu. V drugem delu smo stopili na plin, a vsakič, ko smo zadeli, so Bulls odgovorili. Kljub srčni igri in borbi do zadnje minute, smo morali priznati premoč Bullsom z rezultatom 5:8. Končni rezultat serije: 2:0 za HK Flying Bulls.
Čestitke nasprotnikom, hvala navijačem!
Flying Bullsom iskreno čestitamo za zasluženi naslov! Mi pa ponosno gledamo nazaj na sezono, ki smo jo zaključili med najboljšimi. Največja zahvala gre vam, navijači – za podporo, navijanje in energijo, ki ste jo prinesli v dvorano in ob ekrane. Vi ste naš šesti igralec!
Besedilo: Timotej Fink
Foto: Arhiv HK Dinamiti
Dinamiti praznujemo 30 let!
Za naš klub sezona še ni končana – letos praznujemo 30-letnico HK Dinamiti Horjul! Ob tej posebni priložnosti vas vabimo 21. in 22. junija na praznovanje v ŠP Horjul.
· Turnirji, igre in bogate nagrade
· V soboto 21.6 zvečer: Zabava s skupino Gentlemeni
· Hrana, pijača in druženje za vse generacije
Vabljeni vsi – stari, mladi, navijači in prijatelji kluba!
Občina Horjul je bila iz strani Ministrstva za javno upravo, v pričetku leta 2024, obveščena o neskladju svojega Odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta z Ustavo in pozvana, da odpravi neskladja, s katerimi je kršena enakopravnost volilne pravice. Dosedanja ureditev, ki je določala skupaj 11 svetnikov, se pravi po dva svetnika v kraju Horjul in Vrzdenec ter po enega svetnika v krajih Lesno Brdo, Podolnica, Zaklanec, Ljubgojna, Koreno, Samotorica in Žažar, ni zagotavljala enake volilne pravice na volivca. Glede na število volivcev/prebivalcev v kraju Horjul, ki je največji, se je število glasov na svetnika preveč razlikovalo od števila glasov na svetnika v najmanjšem kraju Samotorica.
Sama problematika na državni ravni je že dosegla ustavno sodišče, ki je oblikovalo redno pravno prakso, da so med volilnimi enotami sprejemljiva odstopanja v razmerju števila volivcev na občinskega svetnika največ do 10%. V kolikor Ustavno sodišče ugotovi odstopanje za več kot 10%, razveljavi občinski odlok o določitvi volilnih enot. Posledica je, da volitev ni mogoče izvesti. Analize MJU so pokazale tovrstna odstopanja v 66 občinah, ki so večinoma manjše občine z večinskim volilnim sistemom, kot je naša.
Vsi svetniki so se sicer strinjali, da je dosedanja ureditev najbolj pravična do vseh vasi oz. krajev, vendar je bilo potrebno najti rešitev, ki bo skladna z Ustavo in ne bo ogrožala obstoja občine. Zavedali so se namreč, da v kolikor ne bi našli nove rešitve, bi skladno s prakso v odlok poseglo Ustavno sodišče, ki bi obstoječi odlok razveljavilo, vprašljiva pa bi bila tudi izvedba prihodnjih lokalnih volitev v letu 2026.
Na koncu so se svetniki odločali med tremi možnostmi:
Prva možnost je bila preoblikovanje volilnih enot tako, da bi se volitve v Občini Horjul izvedle v štirih volilnih enotah, pri čemer se prvi dve volilni enoti oblikovali tako, da se naselje Horjul razdeli na dve volilni enoti, na ravni posameznih ulic naselja, pri čemer se eni od enot priključi naselje Ljubgojna, drugi pa naselje Korena, tretjo enoto bi sestavljala naselja Vrzdenec, Žažar in Samotorica, četrto enoto pa naselja Zaklanec Podolnica in Lesno Brdo. V prvih treh enotah se bi volilo po tri občinske svetnike, v četrti pa le dva. Tovrstna ureditev bi bila vprašljiva tudi z vidika migracij občanov in vzdrževanja odstopanj v razmerjih skozi daljše obdobje. Tudi taka kompleksna rešitev ne bi omogočila ohranitve načela en svetnik za eno vas, poleg tega pa bi vnesla veliko zmedo v volilne enote znotraj Horjula.
Drugi in tretji možnosti je skupno, da gre za spremembo, s katero se izvaja volitve v občini kot eni sami volilni enoti. Na ta način bi bila neenakost volilne pravice avtomatično odpravljena, saj bi bili vsi občani z vidika volilne pravice enakopravni. Zakon o lokalnih volitvah omogoča izvajanje volitev v naši občini kot eni volilni enoti v predstavljenih dveh primerih.
Druga možnost je tako, da se število občinskih svetnikov zmanjša na 7, volitve pa se izvaja po večinskem sistemu, kar preprosto pomeni, da svetniki, ki prejmejo največ glasov dobijo mandat v občinskem svetu.
Tretja možnost pa je, da občinski svet šteje 12 ali več svetnikov, s čimer se avtomatsko preide na proporcionalni volilni sistem, kar pomeni uvedbo kandidatnih list, ki po svojih notranjih pravilih določajo kandidate v občinski svet, glede na pridobljeno število mandatov na volitvah.
Oba sistema pomenita, da vsak občinski svetnik kandidira in zastopa interese Občine Horjul kot celote in ne kot zastopnik posamezne vasi.
Občinski svetniki so se na več sejah trudili najti rešitev, ki bi bila skladna z volilno zakonodajo in pravnim stališčem Ustavnega sodišča, hkrati pa bi omogočala, da se ohrani načelo, da občinski svetniki zastopajo interese posameznih vasi. Rešitve, skladne z zakonodajo, ki bi omogočala, da bi imelo vsako naselje »svojega« občinskega svetnika, kot do sedaj, ni bilo. Svetniki so bili enotni, da je potrebno poiskati drugačno rešitev, kjer bodo predstavniki krajev še vedno lahko vplivali na delovanje občine. Zastopanje krajev bo potrebno uravnati s pomočjo odbora, ki bo določeno pomembno gradivo, ki vpliva na proračun in druge določene pomembne točke, predelalo pred občinskim svetom in v katerem bo najmanj po en predstavnik vaškega odbora.
Občinski svet se je po dolgem premisleku in nekaj neuspelih poskusih za uskladitev na svoji 15. redni seji le odločil in v prvi fazi sprejel, da bo v prihodnje občino zastopalo le 7 svetnikov, volitve pa se bodo izvajale po večinskem sistemu v eni sami volilni enoti. To pomeni, da glasovanje za svetnike ne bo več razdeljeno po krajih, kot do sedaj. Poleg tega ne bo mogoče zasledovati dosedanje prakse, kjer je imel vsak kraj v občini, v občinskem svetu svojega predstavnika.
Na prihodnjih volitvah se bo tako glasovalo za 7 svetnikov v eni volilni enoti in župana.
Kandidate za člana občinskega sveta se bo določilo na podlagi predloga:
-politične stranke, po svojih notranjih pravilih;
-volivci iz celotne občine, pri čemer je potrebno najmanj 31 podpisov volivcev iz celotne občine (1% od števila volivcev v celotni občini, najmanj 30, ker pa je volivcev v občini več kot 3000, je število potrebnih podpisov za enega višje).
Mandate prejme 7 kandidatov, ki dosežejo najvišje število glasov, v primeru enakega števila glasov odloči žreb.
S spoštovanjem,
Jure Simič, univ.dipl.prav.
Urška Marolt Bovha, direktorica občinske uprave
