Avtor: MojaObčina.si Horjul

  • Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov višješolskega in visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2025/2026

    Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov višješolskega in visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2025/2026

    Spoštovani,

    Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je objavilo Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov višješolskega in visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2025/2026, vendar je prijava na razpis mogoča šele od 1. 7. 2025 dalje.

    Sprejem

    Študenti morajo prošnjo za sprejem oddati na spletnem portalu eVŠ, od 1. 7. 2025 do 18. 8. 2025. Študenti, ki bodo pravočasno oddali prošnjo za sprejem, bodo ob izpolnjevanju vseh pogojev uvrščeni na prvo prednostno listo. Prošnje za sprejem vložene po 18. 8. 2025 bodo rešene v roku dveh mesecev.

    Podaljšanje bivanja

    Študenti morajo oddati prošnjo za podaljšanje od 1. 7. do 18. 8. 2025. Predlagamo, da študenti prošnjo za podaljšanje oddajo čim prej. Študenti, ki prošnje za podaljšanje bivanja ne bodo oddali do 18. 8. 2025, s 1. 10. 2025 ne bodo več izpolnjevali pogojev za subvencionirano bivanje.

    Novosti v razpisu za subvencionirano bivanje v študijskem letu 2025/2026 so:

    –          Vlogo za sprejem in podaljšanje bivanja je mogoče oddati od 1. julija 2025.

    –          Subvencija za bivanje študenta, ki izpolnjuje vse pogoje in merila za subvencionirano bivanje, je 38,92 EUR mesečno v javnih študentskih domovih in dijaških domovih ter 100,64 EUR mesečno v zasebnih študentskih domovih ter pri zasebnikih.  

    –          Študent lahko odda samo eno prošnjo. Po uspešno oddani prošnji študent na e-naslov, ki ga je navedel v prošnji za bivanje, prejme potrdilo o uspešno oddani prošnji. Če študent potrdila ne prejme, prošnja ni bila uspešno oddana.

    –          Elektronsko poslovanje preko portala eVŠ: pisarna za študentske domove bo vročila oziroma posredovala vse dokumente in obvestila v zvezi s pridobitvijo pravice do subvencioniranega bivanja z odložitvijo dokumenta v spletni portal eVŠ.  Študent bodo vse pozive za dopolnitev prošnje za subvencionirano bivanje, sklepe in odločbe dobili z odložitvijo dokumenta v spletni portal eVŠ. Študent ob vročitvi dokumenta prejme informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumentu v spletni portal eVŠ na svoj elektronski naslov, ki ga je sporočil ob oddaji vloge za subvencionirano bivanje. Če študent dokumenta ne prevzame v petih dneh od dneva prejema informativnega sporočila o elektronsko odloženem dokumentu na portalu eVŠ, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.

    Pisarna dokumentov (npr. pozivov za dopolnitev, odločb in obvestil o napotitvi) po pošti ne bo več pošiljala.

    –          Prošnjo za sprejem vložijo študenti, ki so v študijskem letu 2024/2025 prejemali subvencijo za bivanje na visokošolskem študijskem programu ter so spremenili študijski program z vpisom na višješolski študijski program.  

    –          Študenti, ki so vpisani na višje šole ali visokošolske zavode v Brežicah, lahko koristijo pravico do subvencioniranega bivanja pri zasebniku v tej občini.   

     

    Za dodatne informacije in pomoč pri izpolnjevanju prijave je na razpolago Pisarnaza študentske domove na telefonskih številkah (01) 530 6027, (01) 530 6028 v času uradnih ur ali na elektronskem naslovu pisarnazasd@stud-dom-lj.si.

    V primeru težav z digitalnim potrdilom, elektronskim podpisom ter vsebinska pomoč pri izpolnjevanju elektronske vloge se lahko obrnete na Enotni kontakti center na telefonski številki 080 2002 (od 8.00 do 22.00 ure med delavniki), oziroma na e-naslov: ekc@gov.si.

     

  • Sonce, goli in dobra volja na turnirju našega društva

    Sonce, goli in dobra volja na turnirju našega društva

    V soboto, 24. maja 2025, je naše ŠD Vrzdenec gostilo pravi športni praznik – tradicionalni Horjulski Futsal turnir, kjer so se pomerile ekipe članov in Juniorjev. Čeprav so bili med članskimi ekipami tudi mladi devetošolci, so se odlično borili in pokazali, da se za prihodnost nogometa ni bati. Še posebej glasno pa je bilo ob igrah naših Juniorjev (od 4. do 8. razreda), ki so navduševali z energijo, požrtvovalnostjo in ekipnim duhom.
    Sončno vreme je privabilo lepo število obiskovalcev, ki so napolnili tribune in poskrbeli za pravo navijaško vzdušje. Poskrbeli smo tudi za lačne in žejne – na pomoč so priskočili naši zvesti sponzorji. Za odličen krompirček je poskrbela Gostilna Bistra, za nepremagljivo dobre pice pa Sebs Bakery iz Horjula, ki jih je spekel kar na dogodku samem.

    Na igrišču pa se je iskrilo! Med članskimi ekipami so prva tri mesta osvojili: 
    1. mesto: Podlipa

    2. mesto: ŠD Prvaki

    3. mesto: Zdešar & co

    Med Juniorji pa so se najbolj izkazali: 
    1. mesto: Brezovica gheto 
    2. mesto: Horjulski mulci 
    3. mesto: Legende

    Posebna priznanja so prejeli tudi posamezniki, ki so izstopali s svojim talentom: 
    Najboljši strelec: Matej Orel 
    Najboljši vratar: Tilen Jurca

    Poseben šarm dogodku pa je dodal še »Pokal šanka«, kjer je vsaka runda v vrednosti 10 € štela eno črtico. In kdo je imel največ žejnih članov? Seveda – ŠD Vrzdenec, ki je tudi letos dvignil pokal šanka visoko v zrak. 

    Iskrena hvala vsem sponzorjem, brez katerih tak dogodek ne bi bil mogoč: Gostilna Bistra, Sebs Bakery,         Kovinske konstrukcije Marko Zdešar s.p., Matic Sečnik s.p., Excenter d.o.o., Admiral d.o.o., Gostilna Bajc ter Občina Horjul, ki nam je omogočila brezplačen najem igrišča. 
    Zadovoljni obrazi, borbene tekme in smeh otrok so najlepša potrditev, da takšni dogodki povezujejo našo skupnost. Hvala vsem za obisk, navijanje, sodelovanje in nepozabno vzdušje. Se vidimo naslednje leto – še večji, še boljši in še bolj športni.

    ŠD Vrzdenec

  • Noč v vrtcu

    Noč v vrtcu

    V četrtek, 22. maja 2025, smo v vrtcu preživeli posebno noč. Na ta dan so se otroci iz skupine Metulji in najstarejši otroci iz skupine Čebele v vrtec vrnili nazaj ob 17. uri.

    Z nahrbtniki in blazinami pod roko smo se odpravili v skupino Metuljev, kjer so nas že čakali pripravljeni ležalniki. Ko so bile najljubše igrače pripravljene na ležalniku za počitek, smo se odpravili v skupino Murnov.

    Večer smo začeli s predstavo Škrat Kuzma dobi nagrado. Po ogledu predstave smo se o njej pogovarjali ter zapeli pesem Enkrat je bil en škrat. Sledila je likovna delavnica, kjer so otroci izdelovali škratke iz papirja.

    Prišel je čas za večerjo. Večina otrok se je razveselila svojega priljubljenega prigrizka – hot doga. Po večerji je k nam v vrtec prišel nekdo, ki ima gozd zelo rad in je v njem že kot otrok preživel veliko časa, gozdovnik Primož Bizjan. Z njim smo se odpravili na nočni sprehod na Luparjev grič. S seboj smo vzeli naglavne ali ročne svetilke. In šele ko je bilo okoli nas že zelo temno, smo jih prižgali. Ob njihovi svetlobi smo opazovali življenje v nočnem gozdu. Srečali smo žabo, največjega hrošča pri nas, polža, deževnika … Z dežniki in pelerinami smo se podali skozi gozd. V objemu gozda smo si vzeli čas in mu v tišini in temi prisluhnili. Dežne kapljice so vztrajno padale na naše dežnike tako, da je okoli nas odmevala njihova pesem in preglasila zvoke nočnega življenja v gozdu. Bogatejši z novo izkušnjo smo spet prižgali svetilke in se napotili nazaj proti vrtcu. Ura je že zdavnaj odbila deset zvečer, ko smo se vrnili v vrtec. Poslovili smo se od Primoža, slekli mokra oblačila in se preoblekli v pižame. Posladkali smo se še s palačinkami, si umili zobe ter počasi, ob pravljici in umirjeni glasbi, utonili v spanec. Noč je minila mirno. Kljub pozni uri, ko smo šli spat,  so se prvi otroci začeli prebujati že ob malo po šesti uri zjutraj. Malo pred sedmo uro so vstali vsi otroci, ki so se do takrat že prebudili, si umili zobe ter se preoblekli ter se podali v sosednjo igralnico novim dogodivščinam naproti.

    Po dolgem času smo v vrtcu spet imeli noč v vrtcu. Upamo, da je tudi ta otrokom ostala kot prijeten spominu v mozaiku lepih trenutkov v vrtcu.

     

    Barbara Čepon

  • Igre z vodo v prvem razredu

    Igre z vodo v prvem razredu

     

    Bobek je rad s svojim čolničkom drsel po jezeru. Nekega dne je z njim želelo na plovbo več živali. Bobek je za vsakega našel prostor na svojem čolničku, le medved je bil zanj premočan. Hm, Bobkov čolniček ni zdržal tovora in živali so tuhtale, kako bi skupaj preživele čas ob jezeru. S sodelovanjem so našle odlično rešitev za vse.

    Sporočilo pravljice naše izjemne pravljičarke Anje Štefan  Bobek in barčica je bilo vodilo ponedeljkovega športnega dne. Sodelovali bomo!

    Razdelili smo se v tri ekipe: natakarji, perice in zdravniki. V vsem smo se preizkusili. Natakarji so si najprej skuhali zelenjavno juho. Igra nas je dobro ogrela, da smo postali hitri natakarji, ki smo juho v lončku pretočili v plastenko. Tudi spretni, slepi in štirinožni natakarji smo bili. Tekočina v lončku je na različne načine potovala v plastenko. Na hrbtu je bil naš največji izziv.

    Perice  so bile najprej nagajive in so si izmikale perilo. Najbolj nagajiva si je izborila največ kosov perila. Tega so potem obešale spretne, pa hitre in poskočne perice. V izziv nam je bilo, ko smo v paru z zavezanimi nogami najspretneje izobesili perilo.

    Zdravniki so najprej klicali svoje paciente. Pomagali so jim tako, da so z brizgalko vnesli zdravilo pacientom. No, ne prav zares. Zdravilo v brizgalki  je bila voda in pacienta je predstavljala plastenka. Tudi teren je postajal zahtevnejši za zdravniške misije. Najbolj navdušujoč izziv za nas je bil, ko smo prečrpavali zdravilo. Takrat smo s slamico zajeli vodo in jo prenašali do plastenke in se trudili, da bi prvi dosegli polovico napolnjene rezerve zdravila.

    Natakarji, perice in zdravniki smo ves čas zelo sodelovali med seboj. Veselili smo se, ko nam je uspelo premagati najtežje izzive in  obenem smo se močno zabavali.

     

    Zapisali učenci 1. a in 1. b z učiteljicami Mojco, Tanjo in Ireno.

  • Maša v spomin na žrtve 2. svetovne vojne

    Maša v spomin na žrtve 2. svetovne vojne

    V nedeljo, 25. maja, na 6. velikonočno nedeljo, je na Vrzdencu potekala tradicionalna sveta maša pri evharističnem križu. Tudi letos se je pri znamenju zbralo lepo število ljudi, ki so s svojo prisotnostjo počastili običaj, ki ga krajani ohranjajo že vrsto let. Maša je letos potekala v znamenju pomembnega zgodovinskega spomina – 80. obletnice konca druge svetovne vojne in v spomin vsem žrtvam povojnih pobojev.

    Sveto mašo je spremljal cerkveni pevski zbor Neže Cankar. Križ, postavljen leta 2010, stoji kot tiha priča času in simbol duhovne povezanosti krajanov.

    Po maši je sledilo druženje, ki je bilo priložnost za pogovor med krajani in obiskovalci ter ohranjanje vezi, ki jih takšni dogodki že dolga leta utrjujejo.

    M.D.

  • Naj se sliš’ 2025

    Naj se sliš’ 2025

    Mešani pevski zbor Horjul, pod vodstvom zborovodkinje Ane Bizjan, je nastopil na pevski reviji Naj se sliš’ 2025, ki je v organizaciji JSKD Ljubljana okolica potekala tri dni zapored na različnih prizoriščih. Revija je združila odrasle pevske zasedbe iz širšega območja osrednje Slovenije.

    Na odru so MePZ Horjul izvedli tri skladbe: Lahko noč, Prav po prstih ter prekmursko ljudsko pesem Marko skače.

    Revija je potekala pod strokovnim spremljanjem Andreje Martinjak, program pa je povezoval Tomaž Simetinger. V treh dneh so se na različnih odrih zvrstile številne zasedbe, ki so prikazale raznolikost ljubiteljskega pevskega ustvarjanja. Prireditev so podprle občine Medvode, Brezovica, Dol pri Ljubljani, Škofljica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Ig in Vodice.

    M.D.

    Foto: Aleš Žnidaršič

  • Od junija do oktobra 2025– »Trajnostno v knjižnico po nagrado!«

    Od junija do oktobra 2025– »Trajnostno v knjižnico po nagrado!«

    Spoštovani,

    Regijski center mobilnosti Ljubljanske urbane regije (RCM LUR)  že drugo leto zapored izvaja Regijsko promocijsko kampanjo Evropskega tedna mobilnosti – Trajnostno v knjižnico po nagrado!  

    Veseli nas, da je prišel trenutek, ko lahko vsi skupaj začnemo z obveščanjem o Regijski promocijski  kampanji Evropskega tedna mobilnosti 2025 – Trajnostno v knjižnico po nagrado! 

    Lanskoletno promocijsko kampanjo, ki je vključevala le kolesarjenje, so v letošnjem letu dopolnili še z dvema oblikama trajnostne mobilnosti, in sicer hojo in javnim potniškim prometom. Za RCM LUR je zelo razveseljujoče dejstvo, da se je  kampanji letos pridružilo še 11 drugi Regijskih centrov mobilnosti širom po Sloveniji.

    • Na spletni strani Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) pod zavihkom RCM LUR so že najavili regijsko promocijsko kampanjo ETM 2025 
    • Prav tako so na spletni strani objavljena Pravila in splošni pogoji nagradne igre

     

    Nagrade in žreb

    Letos so nagrade – doživetja v Ljubljanski urbani regiji:

    A – Vstopnici za 2 osebi – Ogled Hiše narave in kolišč, MOROSTIG.

    B – Vstopnici za 2 osebi – Ogled doživljajske razstave, HIŠA KRANJSKE ČEBELE.

    C – Vstopnici za 2 osebi – Ogled predstave, SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE.

    Nagrajenec prejme eno od nagrad – A, B ali C.

    KOLIKO NAGRAD BO IZŽREBANIH V NAŠI KNJIŽNICI, SI PREBERITE V PRAVILIH IN SPLOŠNIH POGOJIH NAGRADNE IGRE – povezava TUKAJ

     

    Žrebanje bo predvidoma izvedeno v mesecu novembru 2025 v dogovoru s posamezno sodelujočo knjižnico.

    Več si preberite v prilogi!

  • Čebele so dokaz, da živimo v čistem okolju

    Čebele so dokaz, da živimo v čistem okolju

    Čebele so izjemno pomembne, katerih vloga v naravi je nepogrešljiva. S tem ko poskrbimo za čisto okolje lahko zagotavljamo zdrav ekosistem in tej pomembni vrsti omogočimo preživetje. Čebele so namreč izredno občutljive na onesnaženja v naravi in tudi zato pokazatelj v kako čistem okolju živimo. Obstoja več kot 20.000 vrst čebel, od katerih je najbolj znana medonosna čebela z latinskim imenom Apis mellifera (kamor sodi tudi naša carnica) oziroma kranjska sivka, ki jo prepoznamo po sivih obročkih na zadku.
    Čebele so ključne za opraševanje številnih rastlin, vključno s sadjem, zelenjavo in cvetjem. Pri opraševanju prenašajo cvetni prah z enega cveta na drugega, kar omogoča oploditev in s tem nastanek plodov ter semen. Zaradi opraševanja čebele prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Mnoge rastlinske vrste so odvisne od čebel za reprodukcijo, kar pomeni, da so čebele osnovni člen v prehranski verigi in ekosistemih. Brez čebel kot opraševalcev bi bila naša prehrana bistveno manj pestra in manj kakovostna.
    Čebele so namreč izjemno pomembne za kmetijstvo, saj povečujejo donosnost številnih pridelkov. Mnoge kulture, ki jih gojijo kmetje so močno odvisne od čebel za opraševanje, kar vpliva na kakovost in količino pridelkov.

     

    Med in drugi izdelki


    Proizvodnja medu in drugih izdelkov je seveda tisto na kar običajno najprej pomislimo v povezavi s čebelami. Čebele nabirajo nektar in mano ter s pomočjo encimov proizvajajo med, ki nastane v satju kjer pa seveda najdemo še čebelji vosek, propolis in druge snovi, ki so koristne za ljudi. Med ni le okusen, temveč ima tudi številne zdravilne lastnosti. Med dokazano izraža antioksidativne, antibakterijske, protivnetne in imunomodulatorne lastnosti, ki se s pridom uporabljajo v razne namene v medicini oziroma za krepitev zdravja ter zdravljenju bolezni in poškodb. Vosek se uporablja v umetnosti, kozmetiki in za izdelavo sveč.
    Poleg tega imajo čebele velik pomen ko govorimo tudo o zdravju ekosistemov. Čebele in drugi opraševalci igrajo namreč ključno vlogo v zdravju ekosistemov. Njihovo delovanje pomaga ohranjati ravnotežje med rastlinami in njihovimi naravnimi sovražniki ter spodbuja ekološke procese.

    Oskrba in ogroženost čebel

    Žal so čebele danes vse bolj ogrožene zaradi različnih dejavnikov, kot so izguba habitatov, uporaba pesticidov, bolezni ter podnebne spremembe. Zmanjšanje populacij čebel ima lahko katastrofalne posledice za ekosisteme in kmetijstvo. Zato je zaščita čebel in njihovega naravnega okolja ključna za ohranitev biotske raznovrstnosti ter trajnostno pridelavo hrane.

    To je potrdil tudi Janko Prebil, horjulski župan in dolgoletni predsednik čebelarskega društva Dolomiti – Polhov Gradec.  ”V Sloveniji je čebelarjenje zelo razširjeno in priljubljeno. Obstaja velika raznolikost medenih pridelkov in drugih čebeljih izdelkov, ki so rezultat čebelarskih dejavnosti. Veseli me, da se iz leta v leto povečuje število čebelarjev in interes za čebelarjenje, kar je deloma posledica povečanega zavedanja o pomenu čebel za okolje in kmetijstvo. V našem društvu skrbimo za vzgojo mladih saj vodimo čebelarske krožke in osnovnošolske otroke učimo o čebelarjenju. V šolskem čebelnjaki vsako leto pridelamo veliko medu, ki ga potem porabijo v šolski kuhinji, oziroma ga porabijo v šoli in vrtcu.”

    Na vprašanje kako kakovosten med imamo v horjulski dolini je dejala, da so raziskave pokazale na najvišjo kakovost. ”Pri nas imamo srečo saj nimamo intenzivnega kmetijstva kjer se uporablja veliko pesticidov in ostalih kemikalij in živimo v zelo čistem okolju kar dokazujejo tudi analize medu. Lani je na evropskem ocenjevanju medu naš čebelar Tilen Velkavrh iz Srednje vasi pri Polhovem Gradcu prejel zlato medaljo za kostanjev med. Sicer pa je v naši občini registriranih nekaj manj kot 130 čebelarjev in lahko rečem, da smo dobro organizirani saj imamo čebelarski dom, organiziramo izobraževanja in strokovno pomoč ter skrbimo za napredek čebelarjenja na našem področju.”

    O tem kakšne vrste medu se tu prideluje pa Janko Prebil še dodaja: ”Na našem območju imamo veliko kostanjevega medu, veliko je tudi javorja, v zadnjih letih pa opažamo, da je bistveno manj smreke. V osnovi pa gre za cvetlični med, gozdni med oziroma potem bolj specifično hojev in  kostanjev med. Ko je dobra letina lahko en panj pridela tudi 60 kilogramov medu. No, če je letin slaba pa tudi le nekaj kilogramov”.

    Pomen čebel in čebelarjenja v Sloveniji:
    1. Ekološki pomen: Čebele so ključni opraševalci za mnoge rastlinske vrste. Njihova prisotnost prispeva k večji pestrost in stabilnost ekosistema.
    2. Agronomski pomen: Čebele povečujejo donosnost kmetijskih pridelkov. V Sloveniji pridelujemo veliko sadja in zelenjave, katerih uspešnost je odvisna od opraševanja.
    3. Kulturni pomen: Čebelarstvo je del slovenskega kulturnega izročila. Tudi Slovenska čebela (Kranjska čebela) je simbol naravne dediščine.
    4. Gospodarski pomen: Čebelarjenje predstavlja dodaten vir dohodka za mnoge kmetije. Izdelki, kot so med, propolis in vosek, so cenjeno blaga na trgu.

    Čebelarjenje in proizvodi, povezani s čebelami, so osrednji del kmetijstva in kulture v Sloveniji. S podporo lokalnih čebelarjev in ozaveščanjem o pomenu čebel, lahko prispevamo k ohranjanju teh pomembnih opraševalcev in njihovega okolja. 

     

    Besedilo in foto: Peter Kavčič

  • Časopisne igrarije

    Časopisne igrarije

    Časopisi in revije so del našega vsakdana, a le redkokomu pride na misel, da bi bil časopis sestavni del športnih iger. Ideja o preprostih pripomočkih, ki so vedno na voljo, tudi takrat, ko so trgovine zaprte, doma pa imamo le najosnovnejše stvari, se je učiteljici porodila v času posebnih razmer, ker pa se je izkazala za domiselno in zanimivo, smo jo dopolnili in razširili.

    Torkovo šolsko dopoldne je bilo v celoti posvečeno časopisom. Zloženi v zajeten kupček so zjutraj pričakali učiteljice, saj so otroci vestno opravili domačo nalogo. Po viteški pravljici, pripovedovala je o bistrosti in pogumu malce posebnega malega viteza, ki je imel najraje pravljice, smo se tudi mi lotili dela.

    Razdelili smo se v skupine in se pogovorili o nalogah, s katerimi si bomo krajšali dopoldne in se še kaj naučili. Sošolcem smo pokazali, kako premagujemo razdaljo po različnih časopisnih potkah. Poti smo  sproti sestavljali iz dveh časopisnih listov, liste smo preskakovali, časopis smo med tekom prenašali pred seboj, ne da bi ga držali.

    Pri drugem sklopu nalog smo iz časopisa izdelali papirnate kepe, služile so nam za žoge, podajali smo si jih na različne načine in jih prenašali. S papirnatimi žogicami smo tudi balinali. Ugotovili smo, da so bile za uspešno delo pomembne vse lastnosti malega pravljičnega viteza.

    Pri časopisnih ustvarjalnicah smo si izdelali verigo fantkov in punčk, naučili smo se tudi, kako zlezemo skozi list papirja v velikosti zvezka. Ne verjamete? Povprašajte prvošolce, z veseljem vam bodo pokazali.

    Dan, ki smo ga preživeli s časopisnimi igrarijami, nam je bil všeč, ker je bil drugačen kot smo vajeni. Dokazali smo, da za zabavne igre ne rabimo dragih pripomočkov, veselimo se lahko s čisto preprostimi stvarmi, potrebna je le iznajdljivost in domiselnost.

    Učenci 1.a in 1.b

     

  • Ciciuhec – zaključek projekta

    Ciciuhec – zaključek projekta

    Za projekt Ciciuhec smo se odločili, ker želimo pri otrocih spodbuditi ljubezen do knjig in jih opogumiti, da se učijo samostojno pripovedovati pravljice pred skupino.

    Celo leto je vsak otrok pripovedoval pravljice in pesmice svojim prijateljem.

    Projekt Ciciuhec smo slovesno zaključili dne 22. 5. 2025 z ogledom predstave Potepuh na obisku, s podelitvijo medalj otrokom ter pohval za družinsko branje.

    Veseli smo, da so otroci skozi celo leto pokazali veliko zanimanja in veselja do knjig. Zahvaljujemo se vsem staršem za sodelovanje pri spodbujanju bralne kulture doma. Skupaj smo naredili pomemben korak pri razvoju otrokovega jezika in izražanja.

    Irena Kušar