Obveščamo vas, da bo izvajalec Janez Marolt s.p. z dnem 27. 6. 2025 pričel s sanacijo cestišča od križišča Koreno do vasi Samotorica. Za nemoten potek dela je na omenjenem odseku predvidena delna zapora, občasna popolna zapora ceste, od 27. 6. 2025 do 4. 7. 2025, v času od 7:00 do 17:00.
Podjetje Gorenjska gradbena družba d.d., Jezerska cesta 20, 4000 Kranj, bo za investitorja Direkcija RS za infrastrukturo, Hajdrihova ulica 2a, 1000 Ljubljana, izvedlo preplastitev rondoja v naselju Dobrova.
Vzpostavitev popolne zapore je previdena od sobote 28. 6. 2025 (od 05:00 ure) do nedelje 29. 6. 2025 (do 19:00 ure)
Gradbena dela se bodo v območju vozišča izvajala pod popolno zaporo. Površine za pešce in kolesarje z gradbenimi deli niso tangirane.
V času izvajanja gradbenih del bo potrebno na odseku državne ceste R3-641/1369 Ljubljanica – LJ (Dolgi Most), od km 19,635 do km 19,860 in priključku občinske ceste LC 067021 Dobrova – Horjul vzpostaviti popolno zaporo.
Vodenje obvoza bo za vsa vozila v obeh smereh urejeno preko Vrhnike in bo potekalo na relaciji Dobrova – Šujica – Log pri Polhovem Gradcu – Polhov Gradec – Šentjošt – Horjul – Vrhnika – Drenov Grič – Lukovica pri Brezovici – Brezovica pri Ljubljani.
Alternativni obvoz bo za lokalno prebivalstvo omogočen tudi preko občinskih cest preko naselij Zaklanec, Podsmreka in Podutik.
Vodenje obvoza bo urejeno z namestitvijo obvestilnih/obvoznih tabel in znakov s prikazano smerjo obvoza ter bo v celotni dolžini obvoza urejeno le preko državnih cest.
Obvestilne/obvozne table bodo na terenu, zaradi pravočasnega obveščanja uporabnikov ceste, nameščene vsaj sedem (7) dni pred vzpostavitvijo popolne zapore.
Slovenski pregovor pravi »O kresi se dan obesi«, saj je to najdaljši dan v letu in mejnik, ko se dnevi začnejo krajšati. Temu prazniku pravimo Slovenci »kres« ali »kresna noč«. Nekoč so s prižigom kresnih grmad želeli s pomočjo ognja ohranjati moč sonca. V ljudskih predstavah je praznik veljal za začetek poletja, praznik cvetja, košnje, zaljubljencev, veselja in čarovnije.
Ob zaključku šolskega leta in pričetku počitnic nam je delček te poletne noči, ko se spreletavajo kresnice in oglašajo murni, s svojim žametnim glasom, v vrtec prinesel gospod Pavle Ravnohrib.Povedal nam je pravljico Ježek in kresna noč, ki jo je napisala in ilustrirala Živa Viviana Doria. Zgodbica imenitno ujame čarobnost najdaljšega dneva v letu, poletnega solsticija in pravljičnost kresne noči.
Ježek je nočno bitje, kar pomeni, da čez dan spi in da je aktiven ponoči. A ko pride najdaljši dan v letu, poletni solsticij, ki naznanja prihod poletja, sonce sije tako močno, da ježek nikakor ne more zaspati.
Na vse načine skuša premagati nespečnost, a zaman. Nič ne pomaga, ježek še vedno ne more zaspati. Ko se dan končno prevesi v noč, še vedno buden ježek, ob pomoči posebne gozdne živali, spozna čarobnost kresne noči.
Naj ta čarobnost ostane v vas in v nas, želimo vam lepo poletje!
V začetku junija so si oskrbovanci Centra starejših Horjul zaželeli, da nas obiščejo v vrtcu. Tega smo se v vrtcu zelo razveselili. Pričakali so jih otroci iz skupine Metulji, ki so jim zaigrali dramatizacijo pravljice Muca Copatarica. Starejši so ob ogledu zelo uživali. Po končanem nastopu so še malo posedeli na klopeh in poklepetali z otroki.
Prišel je čas slovesa in tudi zaključek šolskega leta. V prihodnje si želimo s starejšimi še sodelovati, saj jih to razveseljuje in osrečuje. Otroci se pri tem navajajo, da se počasi in s potrpežljivostjo daleč pride, saj v tem hitrem svetu vse bolj hitimo in pogosto nimamo časa za starejše.
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje razglaša veliko požarno ogroženost naravnega okolja od 24. junija 2025 na območju celotne države. Razglas velja do spremembe razglasa oziroma preklica.
Z referendumsko večino izglasovana namera in želja po tem, da si sami krojimo naš napredek, je nekaj, česar se moramo veseliti in hkrati tudi zavedati odgovornosti, ki jo imamo za naše zanamce. Ko pogledam na vse, kar smo naredili v vseh teh letih, me to navdaja z veseljem in optimizmom. Že sedaj pa moramo gledati tudi naprej. Občina praznuje občinski praznik 21.junija, v spomin na 21. junij 1998, ko so se prebivalci sedanje Občine Horjul na referendumu večinsko odločili za ustanovitev samostojne Občine Horjul. Zato smo pripravili praznovanje s kulturnim programom, podelitvijo priznanj in druženjem na občinskem trgu. Prav je, da smo ponosni na to, da imamo svojo lastno občino in da lahko odločamo sami kakšno občino želimo, da lahko razvoj poteka nemoteno, da sledimo napredku in vašemu zadovoljstvu. Ker občino sestavljamo vsi, torej sleherni posameznik, je prav, da na občinskem praznovanju podelimo priznanja vsem, ki so s svojim delom, trudom in znanjem prispevali k temu, da vsi živimo bolje. Veseli me, da gredo priznanja v roke ljudem, ki so vsak na svoj način pomembno prispevali za skupno dobro. Tu so razna društva, posamezniki in nenazadnje seveda tudi gasilci, ki s prostovoljnim delom nadaljujejo s tem plemenitim poslanstvom, ki gre iz roda v rod. Hvala vsem, ki se trudite za to, da imamo lahko urejeno in uspešno občino.
Športno igrišče pri športni dvorani OŠ Horjul je eno izmed zunanjih športnih igrišč v našem kraju, ki je zelo obiskano. Igrišče je namenjeno vsem občanom, v največji meri pa so med šolskim letom v dopoldanskem času uporabniki otroci iz OŠ Horjul. V prvi polovici junija je igrišče ob športni dvorani pri OŠ Horjul bilo deležno več posodobitev. Med drugim se je na igrišču zamenjala zunanja razsvetljava z sodobnimi varčnimi led svetilkami, zamenjale so se mreže na nogometnih golih, na novo se je uredila zunanja elektro omarica ter postavil dodaten koš za odpadke. Projekt posodobitve igrišča je bil podprt tudi iz strani domačega podjetja Metrel mehanika d.o.o. iz Horjula z donacijo koša za odpadke Miško inpodjetja Kovro d.o.o. iz Ljubgojne z donacijo kovinske zaščitne elektro omarice. Ostala finančna sredstva za izvedbo je zagotovila občina Horjul iz planiranih sredstev proračuna. Zaposleni na občini menimo, da igrišča niso le prostor za igro, ampak kraj, kjer se otroci in uporabniki socializirajo, motorično razvijajo in kakovostno preživljajo čas na prostem. Ravno zato bomo tudi v prihodnje prenavljali in nadgrajevali športno infrastrukturo.
Slavnostni govornik, župan Janko Prebil, je v uvodu izrazil iskreno zahvalo vsem dosedanjim in letošnjim prejemnikom občinskih priznanj za njihov neprecenljiv prispevek k razvoju lokalne skupnosti. Poudaril je pomembne dosežke v obdobju samostojne občine, med drugim skrb za čisto okolje, ki se odraža v izgradnji kanalizacijskega sistema po vaseh in sodobne čistilne naprave. »Čisto okolje je eden naših največjih dosežkov, na katerega smo lahko upravičeno ponosni,« je dejal. Omenil je tudi prednost Horjulske doline, ki jo za zdaj še obidejo gosti prometni tokovi sosednjih občin, razen ob redkih izjemah. »Ponosni smo na uspešna podjetja z jasno vizijo in na številne samostojne podjetnike, ki dosegajo odlične rezultate v svojih panogah. Veseli me, da veliko občanov najde zaposlitev v neposredni bližini doma,« je dodal. Župan je izpostavil še naložbe v protipoplavno zaščito, nedavno zaključeno obnovo regionalne ceste med Horjulom in Vrhniko ter izgradnjo kolesarske steze na tej relaciji. »Pripravljamo projekte za obnovo nekaterih lokalnih cest, kar bo odvisno od razpoložljivih sredstev in pridobitve dodatnih zemljišč. Trenutno delamo tudi na projektu kolesarske steze od Ligojne do Vrzdenca, za katero upamo na sofinanciranje iz Ljubljanske urbane regije,« je še povedal. Govor je sklenil z zahvalo občanom za sodelovanje in optimističnim pogledom v prihodnost.
Sledila je podelitev občinskih priznanj. Plaketo Občine Horjul je prejela Ivanka Praprotnik za njeno neutrudno prostovoljno delo. Županovo priznanje sta si prislužila Ladislav Prebil za pomemben prispevek k razvoju gasilstva v občini in Hokejski klub Dinamiti Horjul ob 30-letnici delovanja. Priznanji Občine Horjul sta prejela Marko Rožmanec za razvoj gasilstva ter Mojca Prosen za njen trud, prijaznost in vztrajnost pri povezovanju ljudi ter ohranjanju tradicije v občini.
Slovesnost je z uvodnim pevskim pozdravom popestril solist Matija Bizjan, poseben pečat pa ji je dodal ešalon gasilskih praporov. Kulturni program je dosegel vrhunec z muzikalom Moje pesmi, moje sanje, ki ga je horjulski oddelek Glasbene šole Vrhnika premierno uprizoril aprila. Učenci pod mentorstvom Ilonke Pucihar in Kristine Smrke so z izjemnim nastopom navdušili občinstvo, ki jih je nagradilo z bučnim aplavzom in pohvalami. Uradni program, ki ga je vodila Vita Škof, se je sklenil s sproščenim druženjem na Občinskem trgu.
Gašper Tominc Foto: Gašper Tominc
Ivanka Praprotnik – prejemnica plakete občine Ivanka Praprotnik je bila rojena 14. junija 1948 v številni družini na Vrzdencu. Po osnovni šoli se je kot delavka zaposlila v tedanji horjulski Iskri. Kot članica delavskega sveta in sindikata, ob sobotah in nedeljah pa kot prostovoljka je gradila prepoznavnost Iskre in prispevala k njenemu razvoju. Prevzela je tudi delo blagajničarke Krajevne skupnosti Horjul. Ob delitvi nekdanje skupne občine Dobrova – Horjul – Polhov Gradec je bila članica komisije za razdružitev premoženja občin. Nikoli se ni branila dobrodelnega ali prostovoljnega dela. Bila je blagajničarka turističnega društva in tajnica društva upokojencev Horjul. Dolgoletno delo je prekinila težka bolezen, ki pa jo je uspešno premagala. Z delovno vnemo, zanesljivostjo in skrbnostjo je kmalu ponovno poprijela za delo. Po več kot dvajsetih letih je prenehala opravljati tajniške posle in ostala članica upravnega odbora Društva upokojencev z vso vnemo in gorečnostjo do leta 2025. V prvih dneh septembra redno varuje šolarje, čeprav ji teža bolezni sedaj to komaj še dopušča. To dokazuje, kaj človek lahko naredi za skupnost, za sočloveka. Ivanka je vzor sodelovanja in graditve skupnosti brez slehernega plačila, a z neizmerno voljo in odnosom do soljudi. S tem veča ugled občine in nastavlja zrcalo ne samo mladim, temveč vsem generacijam. Predlagatelj: Predsednik Društva upokojencev Horjul Matko Zdešar
Županovo priznanje
Ladislav Prebil
Ladislav Prebil je član gasilske organizacije že od leta 1970. Že kot mlad fant je bil predan gasilec na vasi, saj ga je že takrat vodila želja po pomoči sovaščanom ob neprilikah. Zagnanost in delo v PGD Podolnica sta ga vodila na izobraževanja, ki jih v vseh 69-ih letih gasilskega staža ni bilo malo. Pridobljeno bogato znanje je pripomoglo, da je po opravljenem tečaju za nižjega gasilskega častnika čez nekaj let prevzel operativno vodenje in postal poveljnik gasilske enote I. kategorije. V tej vlogi je ostal 15 let. Kljub drugim odgovornim funkcijam, ki jih je sprejel, je bil še 10 let podpoveljnik društva. V teh letih je skrbel za nadgradnjo operativnega znanja in opreme. Čeprav se je vključeval v številne dejavnosti v gasilski organizaciji, je svoje znanje rad nadgrajeval in tako opravil tečaj za bolničarja, strojnika in za uporabnika radijskih postaj. Bogato znanje je z veseljem prenašal na mlade gasilce. Ob ustanovitvi Občine Horjul je bil Ladislav Prebil eden ob pobudnikov za ustanovitev Gasilske Zveze Horjul. Mesto predsednika gasilske zveze je opravljal dolgih 25 let. Gasilsko poslanstvo je uspešno prenašal tudi na delo članov regijskega sveta današnje Gasilske Zveze regije Ljubljana. Z zglednim vodenjem, zavzetim delom, požrtvovalnostjo in predanostjo je bistveno prispeval k organiziranosti in uspešnemu delovanju gasilstva na našem širšem območju. Za svoje bogato delo je prejel številna priznanja, ki so odraz nesebičnega dela za razvoj gasilstva v horjulski dolini in tudi zunaj njenih meja. Predlagatelj: Občina Horjul
Hokejski klub Dinamiti Horjul Hokejski klubje bil ustanovljen leta 1995. Že 30 let deluje na področju in-line hokeja, ki ne predstavlja le uspešnega športnega udejstvovanja, ampak tudi priložnost za vzgojo mladih športnikov. V teh tridesetih letih se je uveljavil kot vodilni klub in-line hokeja v Sloveniji z izjemnimi rezultati. Naslov državnih prvakov so osvojili kar 10-krat, nazadnje v sezoni 2023/2024, ponašajo pa se tudi s številnimi pokalnimi naslovi Slovenije. Ti dosežki niso le rezultat trdega dela igralcev in trenerjev, temveč tudi predanosti staršev in podpornikov, ki so z njimi na tej poti. Klub je pomemben del lokalne skupnosti, saj s svojim delovanjem spodbuja aktivno preživljanje prostega časa, zdrav način življenja in timsko delo med mladimi. Z različnimi aktivnostmi razvijajo športne talente in vrednote, kot so disciplina, prijateljstvo in spoštovanje. Klub ima trenutno vpisanih več kot 40 otrok, kar je rekordno število v vseh letih obstoja in še dodaten pokazatelj dobrega in predanega dela, ki se z leti le še krepi. Predlagatelj: Anže Lončar
Priznanje občine
Marko Rožmanec Marko Rožmanec je član Prostovoljnega gasilskega društva Horjul od leta 1987. Leta 1997 je opravil izpit za gasilca, prav tako je uspešno opravil tečaj za vodjo skupine, tečaj za vodjo enote in za gasilskega častnika. Leta 2022 je pridobil čin gasilski častnik II. stopnje. Opravil je tečaje in usposabljanja za nosilca izolirnega dihalnega aparata, za reševalca ob nesrečah z nevarnimi snovmi, za gašenje notranjih požarov modul A, B in C, za delo s helikopterjem ter za tehničnega reševalca ob naravnih nesrečah. Od nekdaj se je predvsem posvečal področju operative. Leta 2003 je postal podpoveljnik društva. Nato je leta 2013 prevzel funkcijo poveljnika društva, ki jo z zavzetostjo opravlja še danes. S tem je postal tudi član poveljstva Gasilske zveze Horjul. V vseh teh letih se je izkazal kot zanesljiv in preudaren vodja številnih intervencij, ki niso bile zahtevne samo s tehničnega in fizičnega, ampak pogosto tudi s psihološkega vidika. Vsem je znan tudi kot odličen mentor, saj znanje z veseljem in vnemo prenaša na mlajše člane in članice društva. Vesel je gasilskega podmladka, ki ga vključuje v delovanje društva. Predlagatelj: PGD Horjul
Mojca Prosen Mojca Prosen je znana kot mojstrica slastnih palačink, ki s svojo srčnostjo in predanostjo že dolgo bogati raznovrstne občinske prireditve. Vedno je pripravljena priskočiti na pomoč in čeprav ne deluje v ospredju, je njeno ustvarjalno delo zelo opazno, predvsem v obliki dobrot, s katerimi razveseljuje. Vrsto let sodeluje pri pohodu po poti Cankarjeve matere, kjer pohodnike na Činžarjevem griču pričaka s polnimi mizami domačih dobrot. Pri pripravi ji pomagajo domači, kar dogodek dodatno obogati. Veselje najde tudi v petju in s srčnostjo sodeluje v mešanem pevskem zboru. Mojca s svojim trudom, prijaznostjo in vztrajnostjo prispeva k povezovanju ljudi in ohranjanju tradicije v naši občini, zato se ji iskreno zahvaljujemo ter podeljujemo priznanje Občine Horjul. Predlagatelj: Vaški odbor Žažar
Na slovesnosti so sodelovali tudi gasilski prapori.
Poslanec Bojan Čebela, bivši župan Janko Jazbec in aktualni župan Janko Prebil.
Natečaj je namenjen vsem, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s fotografijo. Župan Janko Prebil je tudi ob začetku letošnjega natečaja dejal: ”Motivi iz našega okolja so že tradicionalno del letnega koledarja, ki ga prejme vsako gospodinjstvo ob novem letu. Po uspešnem odzivu in mnogih čudovitih motivih, ki ste jih poslali vsi sodelujoči, je želja, da vse skupaj ponovimo tudi v letošnjem letu.” Fotonatečaj se je začel februarja. Vsi, ki imate željo in voljo po sodelovanju, lahko pošljete fotografije do konca septembra na obcina@horjul.si. Materiali morajo biti ustrezne velikosti in formata, torej v visoki resoluciji (originalni velikosti), da je kakovost fotografije primerna za tisk. Vsaj eno ali več fotografij lahko pošljete po e-pošti oziroma po povezavi wetransfer, lahko pa jih prinesete tudi na USB ključku v sprejemno pisarno občine Horjul. Namen natečaja je ovekovečiti lepote našega kraja. Motivi so lahko različni od narave do kulturne dediščine ali dogodkov. Iščite posebnosti, ki so navdih krajem, povezovalne elemente zaselkom, prvine, ki so po vašem mnenju tvarina identitete neke vasi, skupnosti. Motivi naj bodo iz celotne Horjulske občine v vseh letnih časih. Zanimive so fotografije narave, polja cvetočega drevja ali preprosto lepi razgledi naše čudovite narave v različnih letnih časih. Zelo dobrodošle so tudi fotografije, ki vključujejo različne kulturne, športne, glasbene in druge podobne dogodke. Lahko gre tudi za fotografije uličnega utripa, ki vključuje ljudi, njihovo delo in njihovo ustvarjanje. V posebno rubriko zelo primernih fotografij pa spadajo tudi arhitektura in zgodovinske kulturne točke, ki izražajo posebnosti in tradicijo naših krajev. Natečaj bo potekal do vključno 30. septembra 2025.
Maj je že minil, sonce in dež pa sta si še kar podajala roki. V Bohinj bi se odpeljali na celodnevni izlet, a kaj ko ima tam »dež mlade«. Nekaj prestavljanj, a nam je uspelo, da smo našli lep sončen dan.
V torek, 10. junija, so se v vrtcu otroci iz skupine Metulji, Murni in Čebele letnika 2019 in 2020, zbrali že ob pol sedmih zjutraj. Po zajtrku smo se polni pričakovanj povzpeli na avtobus in se odpeljali na gorenjsko. Po uri in pol vožnje smo prispeli v Ribčev Laz. Od tu smo se z ladjico Triglavska roža zapeljali na drugo stran jezera, do Ukanca, kjer smo izstopili. Med plovbo smo izvedeli nekaj zanimivih stvari o nastanku Bohinjskega jezera in nekaterih junakih iz ljudskih pravljic. V Ukancu smo se podali skozi kamp in našli začetek Zlatorogove pravljične poti. Na poti smo se sprehodili po labirintu, reševali uganke, izvedeli o dogodivščinah Perkmandeljca, Jezernika, Čateža, Polesnjaka, Podrte gore in zmaja Govica. Še kdo ve, komu smo prisluhnili, ki je prepeval pod zemljo?
Naše raziskovanje Zlatorogove pravljične poti se je končalo z igro otrok na razgibanih igralih. Sledilo je kosilo v Hostlu pod Voglom ter osvežitev nog v Bohinjskem jezeru.
Ura je bila okrog pol štirih popoldan, ko smo se posedli v avtobus in se dobro razpoloženi odpeljali nazaj v Horjul. Naše potepanje po Zlatorogovi deželi se je zaključilo. Na poti nazaj smo pozdravili še Blejsko jezero z otočkom in gradom, nas pa so pozdravila jadralna letala z letališča Cerklje na gorenjskem.
In v sončnem popoldnevu, približno okrog pol šestih, je avtobus pripeljal pred vrtec, kjer so nas že pričakali prvi starši, saj smo se vrnili malo prej, kot je bilo predvideno.
Izlet je potekal tako, kot smo ga načrtovali. Tudi tokrat so nas spremljali člani Planinskega društva Horjul. Da pa je bilo naše doživetje še lepše, so za to poskrbeli še kapitana na ladji, gospe, ki sta nas vodili skozi skrivnosti Zlatorogove dežele ter gospa iz Turizma Bohinj, ki je poskrbela, da je naš izlet potekal tako, kot smo si želeli.