Avtor: MojaObčina.si Horjul

  • Velika spomladanska čistilna akcija

    Velika spomladanska čistilna akcija

    Skrb za naravno okolje je naša skupna naloga. Delo je potekalo hitro in učinkovito tudi ob pomoči podjetja Huliot, ki je tudi sicer sodelovalo pri tej akciji, saj so darovali vreče za smeti in rokavice. Da energija in volja ni pošla pa so poskrbeli pri Metrelu, saj so poskrbeli za malico in pijačo. 
    Župan Janko Prebil in podžupan Andrej Stanovnik, ki je tudi letos koordiniral ekipe na terenu, se vsem sodelujočim zahvaljujeta za čas in trud ter donatorjem za vsa sredstva, ki so jih priskrbeli, da je akcija uspela. Podžupan je s temi besedami opisal letošnjo akcijo: ”Nekoliko se je poznal upad šolskih otrok, ki so se pripravljali na mjuzikal, zato obisk ni bil tako dober kot lani, a vseeno lahko rečem, da smo bili uspešni. Ves odpadni material smo zbrali v športnem parku Horjul, kamor je KP Snaga pripeljala posebne zabojnike za te smeti in po končani akciji zabojnike odpeljala na deponijo. Zavedamo se, kako zelo pride prav vsak par pridnih rok in kako delo poteka hitro in v dobrem vzdušju, če se zberemo v večjem številu. Zato se vsem, ki ste sodelovali, v imenu občine zahvaljujem in vas že sedaj vabim, da se ponovno zberemo ob naslednji akciji v čim večjem številu.” 
    Žal verjetno ne bomo nikoli vsi, ki živimo tu v tem prostoru razumeli, kaj pomeni odlaganje smeti in odpadkov v naravo, saj kljub vsem prizadevanjem še vedno najdemo odpadke, ki bi jih vsak, ki razume, kaj pomeni ohranjanje narave, odložil v zabojnik, ki je temu namenjen. Morda je razlog nevednost, morda ingoranca, morda preprosto lenoba? Pri vsaki od teh zadev lahko odgovor poišče vsak posamezni človek pri sebi čisto sam. Ekipe prostovoljcev, ki so se odpravile z vrečkami za smeti v naravo, so v sobotnem dopoldnevu prinesle nazaj polne vreče odpadkov, ki v naravnem okolju nimajo kaj početi, in to je tisto, kar nas lahko navdaja z optimizmom, da se počasi po malem stvari izboljšujejo. Samo da bi bilo teh vreč vedno manj.

    Peter Kavčič 
    Foto: Občinski arhiv

  • Revija Napev – odsev 2025 tudi letos navdušil občinstvo

    Revija Napev – odsev 2025 tudi letos navdušil občinstvo

    Napev – odsev 2025 je tudi letos poskrbel za čudovite pesmi, ki so jih publiki predstavili člani in članice šestih izvrstnih zaseb, ki gojijo slovensko ljudsko glasbo na raznovrstne načine: nastopili so Sorški orgličarji, Marostarski štoplci iz Vnanjih Goric, ŽePZ Laniške predice iz Škofljice, Fantovska in dekliška pevska skupina FS Klas Horjul & Šumnik Borovnica ter poustvarjalci rezijanske glasbe Za srce mo, KUD Zbilje. Prireditev je strokovno spremljala muzikologinja Ingrid Mačus, program je povezoval Tomaž Simetinger.

    Peter Kavčič 
    Foto: občinski arhiv

  • Nov drog in gnezdo za štorklje v Horjulu

    Nov drog in gnezdo za štorklje v Horjulu

    Lansko leto si je par štorkelj ustvaril gnezdo na stebru daljnovoda. Ker je to pogost način gnezdenja teh ptic, ki za svoje gnezdo uporabljajo vejevje, je seveda prišlo do težav s kratkim stikom, zato so na občini poskrbeli, da teh težav ne bo več. Na visok kovinski drog so namestili namensko košaro, tako si je par letos varno zgradil gnezdo za mladiče in ob tem ne povzročata težav na elektro omrežju. Gnezda štorkelj so pogosto zelo velika in jih uporabljajo mnogo let. Nekatera v premer zrastejo prek 2 metra, v globino pa okrog 2 metra. Živali sicer ne smemo vznemirjati, lahko jih pa z veseljem opazujemo in občudujemo.

    Peter Kavčič 
    Foto: Občinski arhiv

  • Četrtošolci iz OŠ Horjul zaplesali rokenrol v sklopu projekta Dance to be FIT

    Četrtošolci iz OŠ Horjul zaplesali rokenrol v sklopu projekta Dance to be FIT

    Učenci 4. razredov Osnovne šole Horjul so se septembra 2024 vključili v evropski projekt Dance to be FIT, katerega namen je izboljšati telesno in duševno zdravje otrok skozi plesno dejavnost. Pod vodstvom vaditeljev Plesnega kluba Briljantina ter učiteljic Monike Trček, Andreje Kobetič in Alenke Krušič so učenci v projekt vstopili z veliko motivacije in radovednosti. 
    Vadba je potekala vsak ponedeljek, učenci pa so hitro osvojili osnovne korake rokenrola. Že konec novembra so svoje novo znanje pokazali na šolskem novoletnem bazarju, kjer so nastopili s prvo koreografijo in navdušili občinstvo. S pridnim delom so nato svoje plesne sposobnosti nadgrajevali vse do pomladi, ko so na plesnem festivalu 12. aprila na Dobrovi samozavestno stopili na oder skupaj z vrstniki iz drugih šol. Predstavili so se s skupinsko točko na pesem Vse kar si želiš izvajalca Omarja Naberja in dokazali, da se rokenrol plesalci izven Ljubljane brez težav kosajo s tistimi iz prestolnice. 
    Zaradi velikega zanimanja in uspeha letošnjih dejavnosti se na OŠ Horjul v naslednjem šolskem letu načrtuje izvedba rokenrola kot dela razširjenega programa. Vadba bo potekala enkrat tedensko, razdeljena pa bo v dve starostni skupini – za učence od 1. do 5. razreda ter od 6. do 9. razreda. Otroci bodo na vadbah spoznavali osnove rokenrola – od poslušanja glasbe in ritma, do osnovnih korakov, poskokov, “kickov”, menjav partnerjev ter krepitve mišičnih skupin in elementov parterne gimnastike. Plesali bodo samostojno, v parih in skupinsko, prav tako pa se bodo preizkusili v ustvarjanju lastnih koreografij. 
    Za vse, ki si želijo v prijetnem okolju naučiti nekaj novega, izboljšati svoje počutje, se zabavati in ob tem narediti nekaj dobrega za svoje telo, bo rokenrol odlična izbira. Zainteresirani se lahko za več informacij obrnejo na učiteljico Alenko Krušič ali kontaktirajo Plesni klub Briljantina prek e-pošte na info@briljantina.si oziroma na telefonski številki 031 493 514.

    M. D. 
    Foto: PK Briljantina

  • Moje pesmi, moje sanje v Prosvetnem domu

    Moje pesmi, moje sanje v Prosvetnem domu

    Zgodba muzikala, ki so ga v celoti pripravili učenci pod vodstvom mentorjev, je poln čustvenih pesmi, ki izražajo vse od veselja, žalosti, do optimizma in upanja na lepši jutri. Predstava je tudi tokrat odlično uspela in lahko smo upravičeno ponosni na sodelujoče učence in mentorici Ilonko Pucihar in Kristino Smrke, ki vsako leto s tem prikažejo veliko talenta in vztrajnosti z vsakotedenskimi vajami in usklajevanjem med mnogimi obveznostmi vsakega od sodelujočih. 
    A predstava je le vrhunec več mesecev trajajočega procesa. Pred tem je namreč treba določiti idejno zasnovo, ki raste že v poletnih mesecih in vsebuje tako glasbene, kot scenske in kostumske ideje. Poleg tega je tu še veliko dodatnega dela in pomoči s strani vseh, ki jih potrebujejo pri izvedbi: od urejanja besedila, prilagoditev scenarija, prevoda, priredbe glasbenih besedil in priredbe glasbe zasedbi, ki je v določeni sezoni možna glede na učence, ki obiskujejo določene inštrumente v glasbeni šoli. 
    In nenazadnje je tu še usklajevanje s tehnično ekipo, od maske, do svetlobe in ozvočenja. Vse to je potrebno, da muzikal lahko zaživi na odru in da lahko publika uživa v predstavi, vedno navduši. Mentorici Ilonka in Kristina sta priznali, da  zelo veseli, da v celotnem projektu sodelujejo tudi nekdanji učenci glasbene šole, ki so že dali skozi sodelovanje v muzikalu in svoje znanje in izkušnje predajajo mlajšim generacijam. Letos sta bila to Mitja Justin, ki je soavtor priredbe scenarija in Megi Češnovar, ki je poleg sodelovanja v muzikalu odigrala tudi pomembno vlogo mentorice mlajšim nastopajočim. 
    Na koncu pa je največje plačilo za vse, ki so na kakršenkoli način vpleteni v muzikal, navdušen aplavz publike in polna dvorana ter to, da se ceni ustvarjalnost nastopajoče ekipe.

    Peter Kavčič 
    Foto: Fotostudio Tim

     

  • Odprtje razstave Ples – Živa dediščina Evrope v gibanju

    Odprtje razstave Ples – Živa dediščina Evrope v gibanju

    Razstavo so popestrili mladi glasbeniki in plesalci folklorne skupine Klas in Šumnik. Za uvod so zaigrali Droblanc, eno tistih melodij, ki jo je dobro poznal in večkrat na svojo ”frajtonarico” zaigral tudi Rudi Sečnik, ki bil med domačini znan kot Cankarjev Rudl iz Samotorice. Prav zaradi domačih posnetkov, ki so se ohranili na audio kaseti, so lahko na Glasbenonarodopisnem inštitutu Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), digitalizirali in arhivirali melodije za nadaljnje rodove. Njegove melodije ljudskih plesov so namreč izbrali kot izhodišče za sodelovanje v evropskem projektu Ples kot nesnovna kulturna dediščina: novi modeli omogočanja participativnih plesnih dogodkov oz. krajše Dance – ICH. 
    Otvoritve se je udeležila tudi predstojnica Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, dr. Mojca Kovačič, ki je s temi besedami strnila misli po otvoritvi: ”Lani smo praznovali 90 let našega inštituta in skozi vsa ta desetletja od ustanovitelja Franceta Marolta naprej s sodelavci skrbimo za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine. Zbiramo gradivo, ga arhiviramo in seveda damo nazaj med ljudi, da naša lokalna in nacionalna dediščina ne gre v pozabo. Hkrati moram povedati še eno zanimivost, vaša – horjulska glasbeno-plesna dediščina, se je s tem projektom umestila v evropski prostor med ostale podobne ali pa tudi malo drugačne glasbeno plesne prakse.”
    Zbrane je nagovoril tudi župan občine Horjul Janko Prebil, ki je izrazil zadovoljstvo ob tem, da sta se lahko glasba in ples naših prednikov ohranila in da bodo o tem seznanjeni tudi vsi ljudje, ki bodo videli to razstavo doma in seveda tudi v drugod po Evropi.
    Razstavo je pripravila dr. Rebeka Kunej, znanstvena sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, ki je ob tem pomembnem dogodku za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine dejala: ”Kot etnologinja, ki sodelujem v projektu, in kot vaša sokrajanka, mi je v posebno čast, da lahko z razstavo opozorimo na dragocen, a doslej deloma prezrt del plesne dediščine naše doline in hkrati prinesem majhen delček evropske plesne dediščine tudi v ta prostor.     V okviru projekta Dance – ICH, ki ga sofinancira Evropska unija preko programa Ustvarjalna Evropa sicer sodeluje devet različnih ustanov iz šestih evropskih držav. To, da smo si projektni partnerji precej različni, projektu daje dodatno širino in bogastvo. Projekt sicer vodi Center za ljudsko glasbo in ples iz norveškega Trondheima.” 
    Rebeka Kunej se je na koncu zahvalila tudi občini Horjul in županu za posluh in razumevanje dela ter pripravljenos gostiti razstavo v avli občinske stavbe. Na tak način  je Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU edini izmed partnerjev, ki je razstavo pripeljal tudi v lokalno skupnost, s katero sodeluje. 
    Po ogledu kratkega dokumentarnega videa o plesu in kulturni dediščini, ki si ga lahko tudi vi ogledate na razstavi (na Občini Horjul je razstava odprta v času uradnih ur do 27. junija 2025), so glasbeniki ponovno poprijeli za svoja glasbila, plesalci in plesalke pa povabili zbrane goste na ples. Zaigrali so polko iz repertoarja Rudija Sečnika – ”Sedem let”.

    Besedilo in foto: Peter Kavčič

  • Velika čast za GZ Horjul, gostila skupščino GZ regije Ljubljana

    Velika čast za GZ Horjul, gostila skupščino GZ regije Ljubljana

    Med uglednimi gosti so bili: Predsednik GZS tov. Janko Cerkvenik, Župan občine Horjul g. Janko Prebil, Člani skupščine GZ RL in Člani nadzornega odbora GZ RL. 
    Vodilni člani gasilskih zvez so se zbrali v gostilni pri Škofu v Zaklancu, kjer so po uvodnih nagovorih člani zveze prešli na teme dnevnega reda. Podana so bila poročila o opravljenem delu v preteklem letu in plan za letošnje leto, kar so delegati soglasno potrdili. S svojim obiskom in nagovorom prisotne počastil tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik. Mojca Jazbar, nova predsednica Gasilske Zveze Horjul je po skupščini s temi besedami strnila svoje misli: ”To, da smo bili v GZ Horjul gostitelji me navdaja z velikim veseljem. V naši zvezi smo zelo počaščeni, da smo bili gostitelji skupščine in smo se lahko predstavili v izjemni luči. To dojemamo kot potrditev dobrega dosedanjega dela. Na tak način pa seveda tudi povezujemo zveze in društva v regiji in izboljšujemo odnose ter naše delo.”

    Peter Kavčič

  • Dan Evrope – 9. maj

    Dan Evrope – 9. maj

    Vsako leto 9. maja praznujemo Dan Evrope, ki obeležuje obletnico Schumanove deklaracije iz leta 1950. Ta dokument, ki ga je predstavil francoski zunanji minister Robert Schuman, je postavil temelje za politično in gospodarsko povezovanje evropskih držav ter s tem utrdil mir in sodelovanje na celini. Schumanova vizija je vodila v ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo, predhodnice današnje Evropske unije.​

    Ob tej priložnosti se po vsej državi odvijajo številni dogodki, ki poudarjajo pomen evropske povezanosti in kulturne raznolikosti. V občini Horjul se je v začetku aprila 2025 odprla evropska razstava z naslovom “Ples – živa dediščina Evrope v gibanju”. Razstava, ki je nastala v okviru projekta Dance – ICH in je sofinancirana s strani programa Ustvarjalna Evropa, predstavlja sodelovanje z dediščinskimi plesnimi skupnostmi iz Belgije, Grčije, Romunije, Madžarske, Norveške in Slovenije. Obiskovalci si lahko ogledajo dokumentarne filme o sodelovanju s temi skupnostmi in se naučijo osnovnih korakov izbranih plesov. ​

    Razstava je postavljena v preddverju občinske stavbe v Horjulu in bo na ogled do konca maja 2025. Občina Horjul s tem dogodkom prispeva k obeleževanju Dneva Evrope in poudarja pomen kulturne dediščine ter medkulturnega dialoga.​  

    Praznovanje Dneva Evrope je tako priložnost za razmislek o skupnih vrednotah, ki nas povezujejo, in za krepitev občutka pripadnosti evropski skupnosti. Ob tem se lahko ozremo na dosežke, ki jih je Slovenija dosegla v dveh desetletjih članstva v Evropski uniji, in razmislimo o prihodnjih izzivih ter priložnostih, ki jih prinaša evropsko povezovanje. Naj bo ta dan spodbuda za nadaljnje sodelovanje, solidarnost in skupno oblikovanje prihodnosti Evrope.

    M.D.

  • Horjulski pionirji po novem nepremagljivi tudi v gasilskem kvizu

    Horjulski pionirji po novem nepremagljivi tudi v gasilskem kvizu

    Ob prihodu v Velenje je sledila prijava tekmovalcev na A komisijo, nato pa slovesna otvoritev tekmovanja in dvig gasilske zastave. Kot presenečenje sta se otrokom predstavila novi maskoti Gasilske zveze Slovenije (GZS) Flori in Cvetka, nagovorila pa nas je tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar. 
    Po otvoritvi so pionirji najprej opravili pisni del tekmovanja, ki je trajal okoli ure in pol. V tem delu so se otroci kosali z vprašanji iz gasilske preventive, prve pomoči, zgodovine, gasilske križanke in iz naloge poišči besede. Ta čas smo navijači komaj čakali, da pridejo in nam povedo, kako jim je šlo. Vse je namreč v tistem prvem pogledu, ki ti ga otroci namenijo, ko odpišejo. In takrat je bil točno tak, kot smo si ga zaželeli. Ven so prišli z nasmejanimi obrazi, s katerimi so nam povedali, da jim je šlo odlično. 
    Po teoriji je sledil še praktični del tekmovanja, ki ga sestavljata gasilska spretnost in štafetno vezanje vozlov. Vsi smo bili napeti, saj smo si želeli kar se da najboljših rezultatov in želja se nam je izpolnila. Pri gasilski spretnosti so brez kazenskih točk in brez težav opravili nalogo z časom 14,3 sekund, pri vozlih pa prav tako brez kazenskih točk v pičlih 9,8 sekundah. Navdušenje navijačev se je razlegalo po celotni dvorani. 
    Tako se je začelo dolgo dvourno čakanje na podelitev. Na srečo je bilo zraven igrišče, kjer se je mladina lahko sprostila z brcanjem žoge. Podelitev se je začela s postrojem ekip po regijah, kjer smo čakali na razglasitev rezultatov. 
    Med razglasitvijo rezultatov je mladina živčno poslušala in upala na najboljše. Po razglasitvi vse do tretjega mesta se je nestrpnost še povečala in otroke je zanimalo samo še to, na katero stopničko so se povzpeli. In povzpeli so se na najvišjo. 
    Pionirji Sara, Jernej in Anže so si tako pod mentorstvom Lare Končan kot prvi iz društva PGD Horjul na državnem kvizu prislužili zlato 1. mesto v svoji kategoriji in s tem postali državni prvaki v gasilskem kvizu 2025. 
    Sreča je bila nepopisna, prav tako pa tudi ponos njihove mentorice. Z solzami v očeh so se odpravili proti odru, kjer so prejeli dolgo pričakovan pokal in medalje. 
    Po podelitvi je sledila pot domov, proti Horjulu. Tam so nas že veselo pričakovali gasilci, starši in znanci, ki so nam naredili slavnostni sprejem z vodnim »špalirjem«. 
    Po veliko iskrenih čestitkah in skupnega fotografiranja pa si je pokal prislužil počitek v vitrini dvorane PGD Horjul, kjer bo še dolga leta opominjal prihajajoče generacije na ta čudovit dosežek.

    PGD Horjul

  • Koncert ob materinskem dnevu

    Koncert ob materinskem dnevu

    V sredo, 26. marca 2025, dan po materinskem dnevu, je v Domu starejših občanov Horjul zazvenela pesem. Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Horjul pod vodstvom Ane Bizjan in ob klavirski spremljavi Mihe Vidriha je stanovalcem pripravil prijetno glasbeno popoldne. 
    Dogodek, ki je postal že tradicionalen, smo letos obogatili s poklonom vsem materam. Program se je začel s pesmijo Mlade oči, ki jo je zapela zborovodkinja Ana Bizjan. Nadaljevali smo z igrivo in hudomušno skladbo Moje orglice, nato pa s pesmijo Rož, Podjuna, Zila, s katero smo izrazili ljubezen do naše prelepe domovine in matere Slovenije. V nadaljevanju so zazvenele bolj umirjene skladbe: Prav po prstih, Lahko noč in Pa se sliš’. 
    Glasba je znova povezala generacije in pričarala prijetno vzdušje v domu. Člani zbora se že veselimo naslednjega snidenja, do takrat pa naj odmevajo lepi spomini … 
    Ob tej priložnosti vas prisrčno vabimo na naš letni koncert, ki bo v petek, 9. maja 2025, ob 19.30 v Prosvetnem domu Horjul. Vabljeni!