Avtor: MojaObčina.si Dobrova-Polhov Gradec

  • Jubilejna 10. Prvomajska budnica z Godbo DPG

    Jubilejna 10. Prvomajska budnica z Godbo DPG

    Dobro jutro! Godbeniki godbe Dobova-Polhov Gradec že 10 let budimo občane Dobrovske in Horjulske občine.

    Letos je bilo še posebej slovesno, nekaj posebnega. Kot smo zadnja leta navajeni, smo se ob 5. uri zjutraj zbrali na Dobrovi, poskrbeli za uniforme in inštrumente ter se odpravili na pot. No, razen tolkalec Marko, ki vsako leto zaspi ali pa ne najde uniforme.

    In odšli smo na pot. Že ob 5.20.uri so nas v Brezju pričakali veseli domačini, ki so nam ob našem zgodnjem prihodu veselo mahali in ploskali. Vse od Brezja do Vrzdenca nas je letos spremljala tudi STA in posnela vsako naše bujenje. Brezje je res nekaj posebnega. Prva jutranja postaja, kjer nas zadnja leta pričakajo s posebno popotnico. Na naše uniforme si godbeniki in mažorete nadenemo nageljčke s trakom slovenske trobojnice in letos še s številko 10, ki prikazuje jubilejno, 10. Prvomajsko budnico. Hvala vam dragi Brezn’čani za tako lep sprejem, čudovite sendviče in seveda vsakoletne nageljčke. Naprej smo se odpravili v Horjul, kjer so se nam pridružile Horjulske mažoretke. Horjulska cesta je bila polna kot še nikoli – velika skupina godbenikov in velika skupina mažoret. Poleg starejših mažoret, se je na Budnici skozi sosednjo občino pridružil tudi podmladek horjulskih mažoret.

    V Horjulu smo zbujali ljudi vse od Metrela do vrtca Horjul, nato pa se odpravili na Vrzdenec, kjer so nas pričakala vsa gasilska društva Gasilske zveze Horjul. V špalirju ob cesti in lučkah na gasilskih avtomobilih so sprejeli naš mimohod, ki je segal od kapelice pa vse tja do PGD Vrzdenec. Tam smo zaigrali še par skladb, posneli izjave in se odpravili naprej. Godba in mažorete v Šentjošt, gasilci pa s svojimi vozili po vaseh, kjer so s slovensko glasbo zbujali vaščane, ki godbene budnice niso bili deležni. Naš šofer Vinko nas je hitro pripeljal okoli ovinkov do Šentjošta, kjer smo zbudili Šentjoščane, se posladkali s slastnimi pistacijevimi kolački ter drugo pogostitvijo in že krenili na pot, naprej v Polhov Gradec. V Polhovem Gradcu so nas Polhograjci pričakali pri avtobusni postaji, nekaj smo jim še zaigrali in naprej na pot krenili proti Gabrju, sedežu godbe. Letos smo v Gabrju ubrali drugo pot. Od Preka na Šujici pa vse tja do kmetije Pr’Zel. Edina postojanka v vseh desetih letih, kjer smo že pred začetkom budnice imeli pogostitev in nato še na koncu. Budnico skozi Gabrje je pozdravil tudi Jože Potrebuješ, pr’ Zel pa smo zaigrali še nekaj domačih in sledila je seveda pogostitev, ker danes ”sploh še nismo jedli”. Hvala za pogostitev. 

    Hruševo-Selo smo obiskali prvič, spalno naselje sicer nismo budili najbolj uspešno, a vendar hvala vsakemu, ki nas je pozdravil na naši poti. Le nekaj metrov stran smo se ustavili na Šujici, kjer smo kot vsako leto prebivalce pozdravili mimo lipe pa vse tja do glavne ceste, kjer tradicionalno zaigramo Kuža pazi. Pot nas je vodila naprej na Dobrovo, kjer smo zaigrali župniku Janezu Kvaterniku in se naprej na pot podali skozi Dobrovo do PGD Dobrova, kjer so nas pričakali Dobrovčani, Predsednik Krajevne skupnosti Dobrova, gospod Marjana Pograjc, župan občine Dobrova-Polhov Gradec, gospod Jure Dolinar, gasilci in gasilke PGD Dobrova, upokojenci in drugi navzoči, ljubitelji godbe. Po nekaj pesmih in nagovorih se je spodobilo tudi nekaj pojesti, ker smo že cel dan ”stradali”. Nekaj sladkega, slanega, sok ali pivo in odšli smo naprej. Najboljše pa je seveda na koncu. V Podsmreki se pred bujenjem vedno z avtobusom odpravimo mimo PGD Podsmreka, preverimo koliko je ljudi prišlo in se potem pripravimo na naaajboljši del. Vsako leto nas presenetijo. Ko že misliš, da ne bo prišlo več ljudi, jih pride še več in več. Letos zopet preko 100! Če bi šteli, bi gotovo zopet podrli rekord. Z največjim veseljem smo ob 11.uri in malo zamude zaigrali Šmarčanom in drugim prijateljem, ki so nas že nestrpno čakali na žgočem soncu. Še nekaj skladb na mestu, kolono vozil proti morju smo tudi letos zaustavili, in sledilo je prijetno druženje z gasilci ter drugimi vaščani in obiskovalci. Hvala vam dragi gasilci in prijatelji godbe, zopet ste nas presenetili, nam pripravili okusen golaž s kruhom in pijačo po želji. Verjemite, da se k vam res radi vračamo. Ne vem, če si vi, bralci, sploh predstavljate kako izgledajo postaje budnice. Povsod igramo in so ljudje izredno veseli našega prihoda, a v Podsmreki se že nekaj ur prej vrti glasba, ob našem prihodu nas preko mikrofona pozdravijo in napovejo že od daleč, nato se nam zahvalijo, med malico pa so letos četrt ure igrali še zvonovi na cerkvi sv. Martina. Vsesplošni Šmarski dogodek, ki ga nobeno leto ni vredno zamuditi.

    Po vsem lepem pa smo se godbeniki veselo odpravili še na privat zabavo k našemu mecenu Janetu na Komanijo, kjer že vseh 10 let zaključujemo naše Prvomajske budnice. Najprej nas postrežejo z okusnimi jedmi z žara, nadaljujejo pa s sladkimi dobrotami ob spremljavi odlične slovenske glasbe. Naša končna postaja ni le privat godbeno druženje, vendar tudi druženje glasbenikov, prijateljev in znancev ob dobri glasbi. Letos ob 10. obletnici pa so nas še posebej presenetili, saj so nam podarili torto s pentljo v barvah godbe z napisom 10 let godbe pod kozolcem. Iskrena hvala družini Jarc za vso požrtvovalno delo vsak prvi maj, ko nas tako prijazno gostite z vsem možnim – od izvrstne in raznolike hrane in vse tja do glasbe in druženja. Kot se spodobi, smo na druženju ostali še do večernih ur.

    Na Komaniji smo našemu mecenu Janetu in našemu šoferju Vinkotu, obema za 10 let zvestega sodelovanja in pomoči, podarili zahvalo, ki ju bo še dolgo spominjala na naše lepe skupno preživete dni in spodbujala k temu, da se vidimo tudi prihodnje leto.

    Na letošnji budnici pa je bilo tudi nekaj novosti. V sosednji občini Horjul se nam je pridružilo rekordno število mažoretk, godbeniki pa smo ob 10. obletnici v vsakem kraju zaigrali in zapeli prirejeno skladbo Tra ta ta, že 10 let vam godba igra!, katera je z besedilom ponazarjala našo jubilejno 10. budnico. V sprevodu je spredaj poleg zastav in godbenega grba, letos povorko krasila tudi tabla z napisom 10 let Prvomajske budnice.  Poleg tega ste na avtobusu lahko opazili napise ‘’10 let Budnic z Godbo Dobrova-Polhov Gradec”, nenazadnje pa smo imeli najlepše vreme v vseh desetih letih in obiskalo nas je največ ljudi do sedaj.

    Iskrena hvala tudi vsem vam, dragi občani, občanke in godbeni prijatelji. Vsem, ki ste nas z veseljem gostili, nas tudi drugače podprli na naši poti in nas ob zgodnih jutranjih urah pričakali v različnih vaseh. Godbeniki smo izjemno hvaležni za vaš doprinos k naši skupnosti in vsej podpori, ki nam jo dajete. In naj zaključim v stilu zadnjega verza letošnje himne – Tra ta ta:  Hvala za vse, pridemo še, naprej, juhej, Tra ta ta!

    Se vidimo prihodnje leto, že na tradicionalni 11. Prvomajski budnici!

     

    M.D.

    Foto: Janez Dolinar, arhiv godbe DPG

  • Predstavitev instrumentov učencem OŠ Dobrova in Polhov Gradec

    Predstavitev instrumentov učencem OŠ Dobrova in Polhov Gradec

    V ponedeljek, 12. maja, in torek, 13. maja 2025, je na osnovnih šolah Dobrova in Polhov Gradec potekala glasbena predstavitev instrumentov, namenjena učencem od 1. do 3. razreda. Namen dogodka je bil približati glasbo najmlajšim in jih navdušiti nad igranjem instrumenta. 
    Na OŠ Dobrova so se otrokom predstavili učenke in učenci domače šole, ki obiskujejo pouk kljunaste flavte, prečne flavte, klarineta in saksofona. Svoje znanje so mlajšim sošolcem prikazali s krajšimi nastopi in preprostimi razlagami o delovanju posameznih glasbil. Učitelj Matej Rihter je dogodek popestril s predstavitvijo trobil, pri čemer je otrokom na zabaven način približal zvoke različnih trobent. 
    V torek so podobno predstavitev doživeli tudi učenci OŠ Polhov Gradec. Tokrat so imeli priložnost prisluhniti inštrumentom iz družin pihal, trobil in godal. Ob glasbi so učenci radovedno spremljali nastope starejših vrstnikov ter spoznavali različne zvoke in oblike glasbil. 
    Otroci so z zanimanjem spremljali predstavitve, mnogi pa so že izrazili željo po igranju instrumenta in se veselijo vpisa v Glasbeno šolo Emil Adamič. Septembra pa gre zares.

    M. D.

     

  • Deluje prva postaja za e-kolesa na novem P+R v Dobrovi

    Deluje prva postaja za e-kolesa na novem P+R v Dobrovi

    Na novem P+R parkirišču v Dobrovi je začela delovati prva postaja za električna kolesa v okviru skupnega regijskega sistema, ki ga Občina Dobrova – Polhov Gradec vzpostavlja skupaj z 20 drugimi občinami Ljubljanske urbane regije. Gre za prvi korak v širši mreži javne izposoje e-koles, ki bo omogočala enostavno in okolju prijazno mobilnost z uporabo enotnega sistema, povezanega z javnim potniškim prometom in kartico Urbana. Sistem bo prebivalcem omogočal lažje vsakodnevne poti in prispeval k zmanjšanju prometnih obremenitev proti Ljubljani. Občina ostaja zavezana razvoju trajnostne mobilnosti – postaja v Dobrovi je prva od nekaj predvidenih, ki bodo v bližnji prihodnosti umeščene na ključne točke v občini.​

    Občina Dobrova – Polhov Gradec

     

  • Občina organizira pomoč pri legalizaciji objektov občanov

    Občina organizira pomoč pri legalizaciji objektov občanov

    V Občini Dobrova – Polhov Gradec je zaradi različnih vzrokov veliko nelegalnih gradenj. Nelegalna gradnja je gradnja objekta brez ustreznega upravnega dovoljenja ali poseg na obstoječem objektu, za katerega je po zakonu treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Z legalizacijo gradnje so povezane tudi druge pravice lastnikov, ki so povezane z izgradnjo infrastrukture. Če želimo v naši občini urediti cestno omrežje, vodovodne priklope, kjer je aglomeracija in kanalizacijo, lahko to zakonsko uredimo le za legalne gradnje.
    Zakonodaja se na področju umeščanja objektov v prostor in gradnjo z vsako spremembo zaostruje, zato predlagamo vsem lastnikom objektov, ki imajo nelegalne gradnje, da te objekte legalizirajo, saj bo njihova legalizacija z časovnim odmikom vse dražja in težja. Gradbeno dovoljenje je samo en del dokumentacije, ki izkazuje legalnost objekta. Vsak objekt oziroma stavba mora poleg gradbenega dovoljenja imeti pridobljeno tudi uporabno dovoljenje, ki pa ga veliko objektov nima, saj so lastniki zmotno mislili, da je gradbeno dovoljenje zadnji in edini dokument pri izkazovanju legalnosti stavb. 
    Občina je ob pripravi in sprejemu sedanjega Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova – Polhov Gradec (uradno prečiščeno besedilo – UPB1) (Uradni list RS, št. 25/19) bila pozorna tudi na to, kako omogočiti čim lažje legalizacije obstoječim objektom v zazidljivem območju in sprejela 100.a člen, ki obravnava že zgrajene stavbe, ki še nimajo pridobljenega gradbenega dovoljenja in pravi »Za že zgrajene stavbe, ki še nimajo pridobljenega gradbenega dovoljenja, in so bile zgrajene pred uveljavitvijo sprememb in dopolnitev OPN – spremembe št. 2, katerih lega, stopnja izkoriščenosti parcele (FZ, FZP), velikost in oblikovanje ipd. niso skladni z merili in pogoji tega odloka so dopustna odstopanja od določil tega odloka. V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja je potrebno posebej utemeljiti, da takšna gradnja ne povzroča motečega vpliva na podobo naselja ali krajine.« 
    Gradbeni zakon (GZ-1) (Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 – ZZNŠPP, 133/23 in 85/24 – ZAID-A) je v svojem 146. členu (objekt daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja) predvideval, da za objekt, del objekta, rekonstrukcijo objekta ali spremembo namembnosti objekta iz prvega odstavka 142. člena tega zakona, ki od 1. januarja 2005 obstaja v bistveno enakem obsegu in bistveno enake namembnosti, lahko investitor, lastnik ali imetnik stavbne pravice zahteva izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Trenutno se tega člena ne more izvajati, saj je njegova vsebina v presoji Ustavnega sodišča. Vendar to pogosto tako ali tako ni najboljša pot za doseganje legalizacije gradnje, zato spodbujamo občane, da se legalizacije lotijo po običajnem postopku.
    Občina je pripravljena vsem tem lastnikom nelegalnih gradenj pomagati z nasveti, kako legalizirati objekt v skladu z veljavno zakonodajo in veljavnim OPN-jem. Vse zainteresirane občane, vabimo, da se naročijo na sestanek pri Občinskem urbanistu, ki jim bo obrazložil možnost legalizacije in postopek legalizacije ter tako omogočil lažjo pot do pridobitve gradbenega dovoljenja. Za naročilo sestanka pri Občinskem urbanistu se prijavite preko     info@dobrova-polhovgradec.si z naslovom sestanek legalizacija pri urbanistu. Po prejeti prošnji za sestanek vam bo Občinski urbanist posredoval termin sestanka. V vlogi za sestanek v kratkem opišite situacijo, številko objekta, številko parcele in katastrsko občino, kjer se objekt nagaja, tako da se urbanist lahko pripravi na sestanek.
    Upamo, da bomo na ta način skupaj lažje in uspešnejše izvedli vsaj tiste legalizacije objektov, ki jih je po zakonu možno legalizirati in bodo občanom v tem segmentu lahko postali brezskrbni glede usode njihovih objektov.

     Občina Dobrova – Polhov Gradec

     

  • Včasih je luštno blo

    Včasih je luštno blo

    Domača folklorna skupina Grof Blagaj je tudi letos pripravila celovečerni koncert v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu – že 24. po vrsti. V soboto, 5. aprila 2025, se je odvila prireditev, ki je skozi ples, glasbo, petje in skeče prikazala življenje, kot je bilo nekoč.
    Za iskriv in duhovit uvod je kot po tradiciji poskrbel naš Polde (Bojan Peklaj), ki se je na oder povzpel s toplim pozdravom in že v prvih stavkih nasmejal občinstvo s pripovedjo o »tazadnjem« iz Hrastenic. Čeprav naj bi le »v par stavkih« napovedal večer, je ostal v središču dogajanja še lep čas. Ker so mu organizatorji pozabili dati tekst, je z improvizacijo in humorjem prikazal, da se da rešiti vsako zadrego. Zadrega je bila že kar na začetku, saj vodilnega harmonikaša FS Grof Blagaj ni in ni bilo na oder, pa bi moral priti. Polde je pred tem o njem izrekel vse pohvale za izjemen doprinos k delovanju FS Grof Blagaj, saj na vaje redno prihaja in nikoli ne zamuja in s harmoniko jim je zvest že 22 let.
    Polde je v obupu iskal zamenjavo za manjkajočega harmonikarja. Uspelo mu je, saj se je iz dvorane javil pogumni otrok Oskar Laznik. Zaigral je »Moj očka ima konjička dva«, folkloristi so zaplesali, oder je oživel, dvorana pa navdušeno ploskala. Za konec presenečenja je nepogrešljivi harmonikar FS Grof Blagaj Marko Buh le prispel in s ponosom povedal, da je Oskar Laznik njegov učenec.
    Večer se je nadaljeval s petjem in citrami. Pevki Nataša in Jerca Janša je s citrami spremljala Maša Dolinar. Maša nam je tekom večera večkrat pobožala dušo.
    Osrednji skeč večera z naslovom »Hči se bo poročila« je občinstvo popeljal v čase, ko o porokah še niso odločala le čustva, temveč predvsem starši – in seveda grunt.
    Oče Lojz (Alojzij Stanovnik) verjame, da je za njegovo hčer Meto (Ana Buh) najboljša izbira mladenič iz bližnjega grunta. Po njegovem je življenje na zemlji varno in edino pravo. Mama Barbara (Barbara Rednak Robič) pa vidi dlje – razume Metino željo po ljubezni in podpira hčerkino srčno izbiro.
    Meta se zaljubi v Matica (Kristijan Stanovnik), poštenega in delavnega fanta, ki nima zemlje, ima pa Meto rad. Sprva oče tej zvezi nasprotuje, a se po ženinem prepričevanju in Matičevem obisku le omehča. Mlad par se odpravi na vaški ples, nato pa sledi še šranga, kjer Matic s svojim znanjem, delom in duhovitostjo prepriča vaščane in dobi Meto.
    Skeč, poln humorja in šegavosti, je navdušil občinstvo. Mlada zaljubljenca sta se odpravila proti poroki, večer pa se je nadaljeval s čudovitimi gorenjskimi plesi domače folklorne skupine.
    Nato so prišli na oder otroci, člani Otroške folklorne skupine Nagajivčki, ki je letos začela s svojim delovanjem. Predstavili so se kar sami in povedali, da so člani stari od 3 do 9 let. S harmoniko jih je spremljal Lucijan Stanovnik. Nagajivčki so navdušili s svojo prisrčnostjo in igrivostjo.
    Osrednji del večera je bil posvečen Beli krajini in dolgoletnim stikom med Polhovim Gradcem in belokranjskimi kraji. Za uvod v Belo krajino nas je s citrami popeljala Maša, Malči Božnar pa je v prelepi snežno beli belokranjski narodni noši ponosno povedala, da se je folklorna skupina letos po 25. letih delovanja naučila belokranjske plese, nato pa zbrane nagovorila z besedami, da je Bela krajina s Polhovim Gradcem povezana bolj, kot si mislijo. Iz Bele krajine je v naše konce prišel župnik Gregor Andoljšek, ki je ostal v Polhovem Gradcu skoraj 35 let, kaplan Jure Ivanušič je s svojim rojstnim krajem Preloko stkal vezi, ki so ostale še danes. Omenila pa je tudi Belokranjca Albina Meteža, ki je bil direktor takratne Hoje in predsednik Krajevne skupnosti.
    Kasneje pa je za večji priliv Belokranjk poskrbel lokalni gostilničar Tone, ki je vodil gostilno pri Platkarju. Osem mladih deklet je pripeljal iz Bele krajine in vse so ostale v Polhovem Gradcu. Vsako kelnarco so hitro pobrali domači fantje in si ustvarili družino. Malči je povabila na oder Belokranjke, ki so bile med publiko, Polde pa je z njimi po domače izpeljal prisrčen in zabaven intervju.
    FS Grof Blagaj je s spletom belokranjskih plesov zaokrožila čudovit večer. Polde, ki je vedno poln presenečen, pa je na koncu še poprosil Barbaro, da izpelje zaključek, češ da bo vsaj to izpadlo bolj resno.
    Barbara se je v imenu vseh nastopajočih zahvalila vsem, ki so pripravili ta večer. Režiser in scenarist celovečernega koncerta je bil Janko Dolinar, ki ga je publika nagradila z dolgim in bučnim aplavzom. Posebna zahvala je bila namenjena umetniški vodji FS Grof Blagaj in Otroške folklorne skupine Nagajivčki Bredi Dolinar ter vodilnemu harmonikarju Marku Buhu. Za vso organizacijo pa je poskrbela predsednica Aljoša Pečaver. Pri prireditvi so sodelovali še: Mei Pečaver, Borut Setničar, Mojca Buh, Tone Koprivec, Jože Malovrh, Andrej Malovrh, Tilen Kucler, Rajko Tominec in Anita Garafolj. 
    Polhograjska folklorna skupina je še enkrat dokazala, da ne zna samo plesati in peti, ampak tudi povezovati ljudi, ustvariti domače vzdušje in hkrati opozoriti na vrednote, ki so v sodobnem svetu vse bolj dragocene: iskrenost, trdo delo, srčnost in ljubezen. In, seveda – dober štos vedno pride prav.
    Hvala vsem, ki ste nas prišli pogledat. Imeli smo se luštno. Se vidimo naslednje leto.

    FS Grof Blagaj

  • Ko otrok potrebuje več kot le učno pomoč

    Ko otrok potrebuje več kot le učno pomoč

    V Lokalu na avtobusni postaji Polhov Gradec se je 8. maja odvilo srečanje, posvečeno otrokom, ki na svoji poti potrebujejo nekaj več podpore, razumevanja in sprejetosti. V družbi strokovnjakov in staršev smo odprli prostor za pogovor o tem, kako lahko skupaj ustvarimo okolje, kjer se otroci z učnimi, čustvenimi ali vedenjskimi izzivi počutijo varno in sprejeto.
    Predstavili smo program MOST, ki otrokom ne obljublja čudežev, temveč ponuja to, kar najbolj potrebujejo – odnos, zaupanje in občutek, da so videni. To ni le pomoč pri učenju, temveč celosten pristop, ki otroka postavlja v središče. V varnem prostoru lahko otrok zadiha, se uči brez strahu in začne verjeti vase – in prav tam se začne prava sprememba. 
    Za programom stojita dve predani strokovnjakinji: Jasmina Šverko, specialna in rehabilitacijska pedagoginja, ter Bogdana Mikša, socialna pedagoginja in specialistka zakonske in družinske terapije. Njuno delo temelji na sodelovanju, povezovanju in celostnem pristopu, ki vključuje tako otrokove učne kot čustvene potrebe. Znanje in sočutje se tukaj srečata – ne v tekmi s časom, temveč v ritmu, ki ga narekuje otrok. 
    Otroci v programu pridobivajo socialne veščine skozi igro, ustvarjalnost in sodelovanje. Učijo se reševati konflikte, izražati čustva in razvijati empatijo. Najpomembnejše pa je, da v manjših skupinah začutijo pripadnost – da niso sami. 
    Izkušnje kažejo, da otroci, ki so deležni takšne podpore, bolj z veseljem hodijo v šolo, se lažje povezujejo z vrstniki in z večjo gotovostjo stopajo po svoji poti. Ne gre le za šolski uspeh – gre za notranjo moč, ki jo otrok začne graditi, ko verjame, da je vreden tak, kot je. 
    MOST je več kot program. Je simbol povezovanja – med otrokom in staršem, šolo in družino, težavo in rešitvijo. Predvsem pa je most odnosa – tistega temelja, na katerem otrok lahko raste. 
    Zavedamo se, da odločitev za pomoč ni lahka. Za starše je to pogosto korak poguma – priznati, da otrok potrebuje nekaj več in si to upati poiskati. A prav vsak otrok si zasluži priložnost, da razvije svoj potencial, in vsak starš zasluži podporo na tej poti. 
    Naša vrata so odprta. Ne obljubljamo lahke poti, a ponujamo spremljanje. Skupaj, z razumevanjem, strokovnostjo in srčnostjo – za otroke, ki potrebujejo več danes, da bodo močnejši jutri.

    Jasmina Šverko in Bogdana Mikša

  • Pohod Bela cerkev–Vinji vrh

    Pohod Bela cerkev–Vinji vrh

    V torek, 6. 5. 2025, smo se pohodniki DU Dobrova odpravili v deževnem vremenu na pohod na Vinji vrh v bližini Šmarjeških Toplic. Najprej smo se ustavili v vasi Bela Cerkev in si ogledali tamkajšnjo cerkev t. i. belo cerkev. Župnik Jože Nemanič nam je povedal nekaj zanimivosti o tej lepi cerkvi. Nato smo se odpravili po dokaj strmi, razgledni poti med vinogradi na Mali Vinji vrh, kjer je na viš. 360 m  cerkev sv. Janeza Krstnika. Tu nas je ponovno pričakal župnik Jože Nemanič in nam povedal nekaj zanimivosti iz teh krajev. Ob slovesu so se mu naši pevci zahvalili z ubranim petjem. Ob nekoliko okrnjenem razgledu smo si privoščili malico in nato smo odšli po razgledni panoramski cesti  še na Veliki Vinji vrh s cerkvijo sv. Jožefa. Po krajšem počitku smo se spustili po gozdnih poteh. Celotna pot je t. i. arheološka pot, ki je dolga 8 km, s številnimi informativnimi tablami, ki pričajo, da so tukaj živeli ljudje že pred nekaj tisočletji. Po končanem pohodu smo se odpeljali še mimo Šmarjete do Klevevža. To je lepa naravna znamenitost – izvir tople vode z bazenčkom ima 25 stopinj Celzija. Voda v bazenu je zelo čista in nekatere je celo premamila za kopanje v njej. Sama soteska je znana po številnih slapovih, brzicah in tolmunih. V soteski sta tudi dve kraški jami z netopirji, v eni je celo topla voda. Pred bazenom je lepo obnovljen grajski mlin, ki pa ni za ogled. Na griču so razvaline gradu Klevevž iz 13. stol. Na koncu smo se odpeljali do Družinske vasi na kosilo v gostišče Domen. Kljub oblačnemu vremenu smo se imeli lepo.

    Besedilo: Vine Marinko
    Fotografije: Vinko Kuder

     

     

     

  • Zahvala reševalcem ob požaru na Setniku

    Zahvala reševalcem ob požaru na Setniku

    Spoštovani reševalci!

    Beseda HVALA ni dovolj velika, s katero bi se vam radi zahvalili za vse, kar ste naredili, ko je ogenj v petek, 2. 5. 2025, popoldan zajel naš shranjevalni/delovni del stanovanjskega objekta na Setniku 51. Vaš hiter odziv in požrtvovalnost sta preprečila, da bi se ogenj razširil še na bivalni del stanovanjskega objekta. Velika zahvala vam, da imamo še vedno streho nad glavo in da lahko kje bivamo. Plamen je zajel objekt, kjer smo shranjevali stvari, kjer se je ustvarjalo in popravljalo. Občutki so zelo mešani. V prvi vrsti smo veseli, da se nikomur ni nič zgodilo, kar je najpomembneje. Bolečina je za nečem, kar smo ustvarjali in gradili, za stvarmi naših staršev in prednikov, ki se jih ne bo dalo nadomestiti.
    Nesreča nikoli ne počiva. Stvari se dogajajo. Iz vsega srca cenimo vaš pristop. Dali ste vse od sebe. HVALA vsakemu posamezniku, ki je pomagal reševati in za vse spodbudne, tople beseda. Največja zahvala številnim prostovoljnim gasilskim društvom, ki so morali stopiti skupaj, da so ukrotili ogenj: PGD Polhov Gradec, PGD Zalog, PGD Dvor, PGD Črni vrh in PGD Dobrova. Prav tako Civilni zaščiti in Policijski Postaji Vič. 
    V nesreči prijatelja spoznaš stari rek, ki še kako drži. In kot smo že na začetku rekli, beseda HVALA je premalo, da bi izrazili vse, kar čutimo do vas.

    Z iskrenim spoštovanjem,

    Družina Zupanc

  • 30 let Gasilske zveze Dolomiti

    30 let Gasilske zveze Dolomiti

    Povezovanje gasilskih društev v gasilske zveze se je začelo leta 1955, ko so je bilo na območjih takratnih občin ustanovljenih 60 občinskih gasilskih zvez. Taka organiziranost gasilske organizacije je trajala vse do leta 1995. 
    Ko je leta 1994 prišlo do reorganizacije lokalne samouprave, je posledično leto kasneje prišlo tudi do reorganizacije gasilstva. Iz takratne Občinske gasilske zveze Ljubljana–Vič–Rudnik je bilo leta 1995 ustanovljeno 10 novih gasilskih zvez, med njimi tudi Gasilska zveza Dolomiti, ki v letošnjem letu praznuje 30-letnico delovanja. V Gasilsko zvezo Dolomiti je včlanjenih 10 prostovoljnih gasilskih društvih z nekaj več kot 1450 člani. Glavna naloga gasilske zveze je usklajen razvoj in opremljenost gasilskih enot, skrb za strokovno usposobljenost gasilcev, organizirano delo z mladimi ter preventivna in operativna dejavnost svojih članov.
    Praznovanje 30-letnice delovanja smo pričeli v soboto, 3. maja, z veliko medobčinsko vajo na Butajnovi, na objektu proizvodnih prostorov podjetja Celarec d.o.o., ki se ukvarja s predelavo lesa. Vaja je simulirala izbruh požara v obratu, kjer je zaradi pregretja ležaja zagorelo v pritličju objekta. Ogenj se je razširil po obratu in v silos, kar je povzročilo hitro stopnjevanje požarne ogroženosti.
    Scenarij vaje je vključeval prisotnost dizelskega goriva, več oseb v objektu, nevarnost eksplozij in širjenja požara na sosednje objekte in gozd. Po prihodu prvih enot PGD Butajnova–Planina in PGD Šentjošt je vodja intervencije ocenil razmere in aktiviral še vsa ostala gasilska društva Gasilske zveze Dolomiti in bližnja društva sosednjih gasilskih zvez. Skupaj je na vaji sodelovalo 122 gasilcev iz 13 gasilskih društev in 21 gasilskimi vozili. V prvi fazi smo izvedli notranje napade in iskanje pogrešane osebe, z zunanjimi napadi pa smo varovali sosednje objekte. Ekipi tehničnih reševalcev pa sta poskrbeli za poškodovanca pod viličarjem in soseda, ki se je nadihal dima. Zaradi razsežnosti požara se je ta razširil še v bližnji gozd, kamor so bili razporejeni gasilci večih gasilskih društev.
    Vaja je vključevala tudi nepričakovane zaplete. Med gašenjem je eden izmed gasilcev  padel po strmem pobočju in si poškodoval nogo. Posredovala je ekipa za vrvno tehniko, ki je poškodovanega gasilca rešila in predala reševalcem.
    Po zaključku vaje je sledila analiza, kjer je bilo ugotovljeno, da se je štabno vodenje vaje izkazalo za zelo dobro odločitev, vsi udeleženci so pokazali veliko znanja in usklajenega medsebojnega sodelovanja.

    Slovesnost smo nadaljevali s slavnostno akademijo v petek, 9. maja, na Črnem vrhu, kjer so naše praznovanje s svojim obiskom počastili član Poveljstva Gasilske zveze Slovenije Simon Černe, predstavnik Gasilske zveze regije Ljubljana Jože Janež, župan in podžupanja Občine Dobrova – Polhov Gradec Jure Dolinar in Ana Oblak in predstavniki sosednjih gasilskih zvez. Po zapeti državni in gasilski himni je prisotne nagovoril predsednik Gasilske zveze Dolomiti Franc Zibelnik in v nadaljevanju predstavil delo gasilske zveze v teh 30 letih. V svojem nagovoru je izpostavil dolgo tradicijo gasilstva v Sloveniji, zato ne preseneča dejstvo, da ima poklic gasilca kar 95 % podporo prebivalstva. V nadaljevanju predstavitve je izpostavil nekaj uspehov na tekmovalnem področju, kjer so na državnih tekmovanjih 4 ekipe tudi zmagale, leta 2013 pa so nas člani PGD Šentjošt zastopali na gasilski olimpijadi v Franciji. Veseli dejstvo, da se vsako leto povečuje članstvo v naših društvih. Veliko je mladih, pa tudi članice so v društvih zelo aktivne. Veliko časa gasilci namenjamo izobraževanju, saj je v današnjih časih znanje zelo pomembno, saj intervencije postajalo vedno bolj zahtevne, saj je v zadnjih letih samega gašenja zelo malo, povečuje pa se število tehničnih intervencij. V zadnjih dvajsetih letih smo obnovili vozni park, tako imamo sedaj moderna, predvsem pa varna gasilska vozila z veliko opremo, ki jo potrebujemo na intervencijah. Ob koncu svojega nagovora se je zahvalil tako občini kot vsem dosedanjim županom, ki se zavedajo, da smo gasilci glavni steber zaščite in reševanja v občini.
    V nadaljevanju nas je nagovoril tudi župan Občine Dobrova – Polhov Gradec Jure Dolinar, ki je izpostavil da je Gasilska zveza Dolomiti močan steber naše lokalne skupnosti ter dodal, da so gasilci vedno pripravljeni priskočiti na pomoč – ne glede na čas, vreme ali okoliščine. V imenu občine se je vsem iskreno zahvalil za pogum, srčnost in požrtvovalnost ter Gasilski zvezi Dolomiti ob tem izročil občinsko priznanje.
    Kot zadnji je na oder stopil slavnostni govornik član Poveljstva Gasilske zveze Slovenije Simon Černe, ki je prav tako izpostavil pomembnost gasilstva v družbi ter se vsem gasilcem, ki svoj prosti čas namenjajo pomoči drugim, zahvalil za njihovo prizadevnost.
    Po končanih nagovorih so za glasbeni vložek poskrbele pevke domačega otroškega in mladinskega pevskega zbora. V nadaljevanju pa so bile v znak sodelovanja podeljene zahvale vsem gasilskim društvom, sosednjim gasilskim zvezam in občini. Zaslužnim članom so bile podeljene srebrne in zlate plakate Gasilske zveze Dolomiti. Ob koncu pa sta bili podeljeni še dve priznanji Gasilske zveze Dolomiti za posebne zasluge in sicer Filipu Božnarju za uspešno vodenje operative v zadnjih dveh mandatih in Klemnu Zibelniku za dosežene uspehe na tekmovalnem področju.

    Klemen Zibelnik, GZ Dolomiti

  • Spominska slovesnost ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne

    Spominska slovesnost ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne

    Polhov Gradec, 11. maj – V župnijski cerkvi Marijinega rojstva v Polhovem Gradcu je potekala spominska slovesnost ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Dogodek je bil posvečen spominu na 259 domačinov, ki so med vojno, revolucijo in povojnimi poboji izgubili življenje, kar predstavlja približno 15 % prebivalstva kraja iz leta 1941. 
    Slovesnost se je začela s sveto mašo, po kateri je navzoče nagovoril literarni zgodovinar in predsednik Nove Slovenske zaveze, dr. Matija Ogrin. V svojem govoru je poudaril pomen celovitega spomina na vse žrtve, ne glede na njihovo pripadnost, ter izpostavil, da je bila večina žrtev iz tradicionalnega slovenskega okolja, oblikovanega z družinskimi in krščanskimi vrednotami. Poudaril je tudi, da je razstava, ki so jo pripravili v župniji, zgled preseganja zla in nasilja zgodovine skozi spomin in skupno obžalovanje. 
    Ob tej priložnosti so ob zidu župnijskega pokopališča postavili razstavo s fotografijami in imeni žrtev. Razstava, ki je na voljo za ogled, prikazuje tudi statistične podatke o žrtvah: med njimi prevladujejo moški (249), največ v starostni skupini od 18 do 30 let. Posebej pretresljivo je dejstvo, da je bilo žrtev v več kot polovici hiš v kraju. 
    Slovesnost so s petjem obogatili dekliški zbor Vešče in mešani pevski zbor Gregor Rihar. Dogodka sta se udeležila tudi župan občine Dobrova – Polhov Gradec, Jure Dolinar, in podžupanja Ana Oblak. Župnik Bogdan Oražem je po kulturnem programu blagoslovil razstavo in vse navzoče. 
    Dogodek je bil priložnost, da se skupnost spoštljivo pokloni vsem žrtvam vojne in revolucije ter poudari pomen obžalovanja in sprejemanja zgodovinskih resnic, ki naj vodijo k preseganju zla in nasilja v naši skupni zgodovini.

    M. D. 
    Foto: Jelka Koprivec