Avtor: MojaObčina.si Dobrova-Polhov Gradec

  • Zlatomašnika, pozdravljena!

    Zlatomašnika, pozdravljena!

    V nedeljo, 15. junija 2025, je bila Župnija Dobrova priča izjemnemu, nepozabnemu dogodku – dvojni zlati maši dveh uglednih duhovnikov, msgr. Mira Šlibarja, dolgoletnega bolniškega duhovnika, in gospoda Alojzija Goloba, nekdanjega župnika na Dobrovi.

    Po živahnem dopoldanskem utripu, ko so ulice preplavili kolesarji Maratona Franja, se je popoldne pred cerkvijo Marije v Leščevju zbrala množica faranov, prijateljev, znancev in drugih obiskovalcev, da skupaj počastijo duhovnika, ki sta s svojim življenjem in delom globoko zaznamovala župnijo in širšo skupnost. Slovesnost, ki je potekala le eno popoldne, pa je za sabo potegnila kar nekaj priprav in usklajevanj. Prvič po epidemiji se je večje število faranov povezalo in združilo s skupnim ciljem, narediti nepozaben dogodek kot zahvalo za 50 let duhovništva. V ta namen se je sestavil priložnostni cerkveni pevski zbor, teden dni pred slovesnostjo je mimoidoče pod cerkvijo pozdravljal visok mlaj s slovensko in papeško zastavo. Poleg tega so mimoidoče na dogodek opominjali jumbo plakati in spletni oglasi. Mladi so za to priložnost prenovil zunanji avditorij, izdelala se je tudi tabla v pozdrav zlatomašnikoma, ženske so pletle vence, okrasili so cerkev, gospodinje so poskrbele za pripravo peciva in vseh dobrot in še bi lahko naštevali. 

    Slovesnost, ki je združila župljane bližnje in širše okolice, se je pričela ob 15. uri, ko so jubilanta na poti v cerkev v špalirju pričakali godbeniki ter več kot 40 narodnih noš. Na poti v cerkev so zadonele tudi slovesne fanfare, ki so jih izvedli mladi trobilci iz domače godbe.

    Sveto mašo je skupaj z zlatomašnikoma darovalo poleg domačega župnika Janeza Kvaternika in odličnega pridigarja patra Marjana Čudna, ki se je med homilijo nagovarjajoče dotaknil delovanja obeh jubilantov, še trije duhovniki, ki so vsak po svoje povezani z msgr. Mirom Šlibarjem in g. Alojzijem Golobom.Mašo so s petjem obogatili priložnostni cerkveni pevski zbor Dobrova ter mladinska skupina, med obhajilom pa je cerkev, ki je bila lepo okrašena s cvetjem ter bršljanovimi verigami, prevzela Avsenikova melodija – Veter nosi pesem mojo, s solistom na klarinetu in godbo Dobrova Polhov-Gradec.

    Po slovesni sveti maši se je ob pritrkavanju zvonov dogajanje preselilo v avditorij pred cerkvijo, kjer je potekal še slavnostni program.Program, ki ga je vodila Magdalena Tehovnik, je bil preplet nagovorov, pesmi in spominov, ki so na poseben način povezovali oba zlatomašnika in župnijsko skupnost. Svoj poklon in spomine je najprej izrekel Martin Golob, nečak g. Lojzeta Goloba in znani grosupeljski župnik, ki je s humorjem obudil osebne anekdote iz skupnih trenutkov s stricem Lojzetom in spomine na zgled, ki ga predstavlja msgr. Miro Šlibar.

    G. Alojzij Golob je v svojem nagovoru poudaril, da so zanj ljudje tisti, ki gradijo cerkev, in da so prav Dobrovčani tisti, ki so mu dali občutek doma. Spomnil se je številnih projektov, ki so bili uspešno izpeljani v času njegovega župnikovanja, od obnove cerkva do izgradnje župnijskega doma, ter izrazil iskreno hvaležnost vsem, s katerimi je sodeloval. Ob tej priložnosti mu je bila podarjena spominska slika dobrovske cerkve. Msgr. Miro Šlibar, ki še zdaleč ni tipičen upokojenec, je navdušil z mladostno energijo in iskreno hvaležnostjo. Že na oder je praktično pritekel in zbranim dokazal, da ima še vedno ogromno mladostne energije.  V svojem nagovoru je povedal, da se še naprej s srcem posveča delu z bolniki, organizira romanja v Lurd in neomajno skrbi za bogato pastoralno življenje, ki se zanj nikoli ne konča. Ob tej priložnosti je v dar prejel sliko Lurške votline, ki je globoko povezana z njegovim delom in življenjem. Miro je z nasmehom dejal, da že načrtuje vzpon na Kredarico, kjer bodo skupaj z godbo zopet proslavili njegov zlati jubilej.  

    Slavnostni program je nadaljeval predsednik Krajevne skupnosti Dobrova g. Marjan Pograjc, ki je z osebnimi spomini povezal obe življenjski poti zlatomašnikov, in se zahvalil za vse, kar sta naredila za skupnost. Svoje spomine je v besedo strnil tudi Borut Dolinar, dolgoletni organist in predsednik godbe, ki je z nagovorom pojasnil pomen sodelovanja med duhovnikoma in godbo, ter obudil spomine na nepozabne trenutke – od začetkov godbe, skupnih projektov, pa vse tja do svete maše na Triglavu, ki je postala simbol njihove povezanosti in vztrajnosti. Borut je poudaril, da sta prav Lojze in Miro omogočila, da so glasba, vera in skupnost na Dobrovi vedno hodile z roko v roki in skupaj ustvarjale nepozabne trenutke. V ta namen so godbeniki obema zlatomašnikoma podarili skupno fotografijo godbe in duhovnikov ter košaro domačih dobrot, ki so jih mladi godbeniki izdelali sami. Program so z glasbenimi vložki poleg godbe obogatili tudi kvartet Ansambla Bitenc s pesmima Hišica domača ter Tri Planike. Tako g. Lojze kot msgr. Miro sta imela v svojem duhovniškem življenju pomembne vezi z Marijinimi sestrami na Dobrovi, ki so ju tako ali drugače vodile in spremljale pri njunem poslanstvu, zato je svoj nagovor imela tudi Marijina sestra, sestra Ana, ki se je jubilantoma zahvalila za vso prizadevanje in trud, skromno darilo pa so jima podarili tudi domači gasilci PGD Dobrova.

    Po slavnostnem programu je sledilo prijetno druženje ob domačih dobrotah, kjer so se stkali novi spomini in utrdile vezi skupnosti. Naj to praznovanje ne ostane le dragocen spomin, temveč postane trajen navdih za vsakdanje življenje – da bi vsak po svojih močeh nadaljeval delo in pričevanje, ki sta ga v vseh teh letih s svojim zgledom in srčnostjo živela naša zlatomašnika. Naj nas hvaležnost za prehojeno pot in pogum za prihodnost še naprej povezujejo v skupnosti vere, prijateljstva in medsebojnega spoštovanja, kjer bo vedno prostor za skupna srečanja, srčne besede in dejanja, ki gradijo skupnost.

    M.D.

    Foto: Janez Dolinar

  • Vabljeni na občinsko proslavo

    Vabljeni na občinsko proslavo

    V petek, 20. junija, ste vabljeni na občinsko proslavo v park Polhograjske graščine. 

    Več podrobnosti na priloženi grafiki. 

    Vabljeni!

  • Javni razpis

    Javni razpis

    Najava objave Javnega razpisa za izbiro in sofinanciranje letnega programa športa v Občini Dobrova – Polhov Gradec v letu 2025

    Občina Dobrova – Polhov Gradec vse zainteresirane obvešča, da je v pripravi Javni razpis za izbiro in sofinanciranje letnega programa športa v Občini Dobrova – Polhov Gradec v letu 2025. Javni razpis se objavi na podlagi 8. člena Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Dobrova – Polhov Gradec  (Uradni list RS, št. 43/24, 39/25). 
    Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je izbira in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Dobrova – Polhov Gradec v letu 2025.
    Upravičeni nameni: V okviru javnega razpisa se sredstva dodeljujejo za sofinanciranje programov in področij športa v okviru naslednjih upravičenih namenov:

    Športni programi: 
    Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine (ŠV-PRO):
              ŠV-PRO: športna vzgoja otrok in mladine: celoletni prostočasni programi (predšolski do 6 let, šoloobvezni do 15 let, mladina do 19 let)
              ŠV-PRO PRI: športna vzgoja otrok in mladine: celoletni prostočasni pripravljalni programi (od 6 do 12 let)
              ŠV-PRO: občasni športni programi (predšolski do 6 let, šoloobvezni do 15 let)

    Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (ŠV-USM): 
              ŠV-USM: celoletni tekmovalni programi
              ŠV-USM: programi kategoriziranih športnikov MLR

    Športna rekreacija (RE): 
              RE: celoletni športni programi rekreacije (do 65 let)

    Športno rekreativni programi starejših (ŠSTA):
              ŠSTA: celoletna skupinska vadba starejših (nad doseženim 65. letom)
             
    ŠSTA: celoletna istočasna vadba razširjene družine

    Razvojne dejavnosti v športu: 
    Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnega kadra

    Organiziranost v športu: 
    Delovanje športnih društev na lokalni ravni

    Športne prireditve in promocija športa:
    Druge športne prireditve

    Športni objekti in površine za šport v naravi: 
    Sofinanciranje stroškov obratovanja ter rednega in investicijskega vzdrževanja športnih objektov in površin za šport v naravi

    Vpogled v pogoje za ugotavljanje upravičenosti do sofinanciranja posameznih športnih programov ali področij športa v Občini Dobrova – Polhov Gradec v letu 2025, ki bodo v besedilu javnega razpisa določeni po posameznih upravičenih namenih, lahko potencialni vlagatelji pridobijo v Odloku o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Dobrova – Polhov Gradce (Uradni list RS, št. 43/24, 39/25), ki je dostopen na tej povezavi: https://www.dobrova-polhovgradec.si/act/81752 .

    Vlagatelji: Vsa društva, ki delujejo na področju Občine Dobrova – Polhov Gradec in izvajajo športne programe  pretežno za občane občine.

    Višina razpoložljivih sredstev: 32.634,00 EUR, od tega za:
             
    »organiziranost v športu« do 2.075,00 EUR, 
              »športni programi« do 18.759,00 EUR,
              »razvojne dejavnosti v športu« do 400,00 EUR,
              »športne prireditve in promocija športa« do 4.900,00 EUR
              »športni objekti in površine za šport v naravi« do 6.500,00 EUR. 

    Obdobje porabe sredstev: 2025 
    Predvideni termin objave: junij 2025 
    Kraj objave: spletna stran Občine Dobrova – Polhov Gradec
    Rok oddaje vlog:
    30. 7. 2025

    Občina Dobrova – Polhov Gradec si pridržuje pravico do sprememb informacij o javnem razpisu iz te najave, saj sta besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija še v pripravi. 
    Več informacij bo objavljenih z objavo javnega razpisa na spletni strani Občine Dobrova-Polhov Gradec, celotna razpisna dokumentacija pa bo ravno tako dostopna na spletni strani Občine Dobrova-Polhov Gradec na naslovu: https://www.dobrova-polhovgradec.si/objave/58

    Občina Dobrova – Polhov Gradec

  • Voščilo za dan državnosti

    Voščilo za dan državnosti

    Spoštovane občanke in občani,

    25. junija praznujemo Dan državnosti – praznik, ki nas povezuje kot narod in nas spominja na enega najpomembnejših mejnikov v naši zgodovini. Na ta dan smo leta 1991 kot narod stopili na samostojno pot, polni upanja, poguma in odgovornosti za prihodnost. Želim si, da bi ostali povezani, ponosni na svojo domovino in predani vrednotam miru, sodelovanja in spoštovanja. 

    Iskrene čestitke ob slovenskem državnem prazniku!

    S spoštovanjem,
    Jure Dolinar

    OB

    Župan občine Dobrova – Polhov Gradec 

  • Spomini na osamosvojitev Slovenije

    Spomini na osamosvojitev Slovenije

    Ob tej priložnosti sem se kot mlada dopisnica, ki osamosvojitve ni doživela, pogovarjala z različnimi občani in sorodniki različnih generacij ter jih vprašala, kako se spominjajo osamosvojitve in vojne za Slovenijo. Njihove iskrene spomine sem strnila v spodnjem prispevku.

     

    Spomini na dan osamosvojitve.

    Občan Damjan se spominja, da je bil takrat velik del njegovih prijateljev na Trgu republike, kjer je potekala slovesnost ob razglasitvi samostojnosti. Vzdušje je bilo izjemno – množica ljudi, veselje, pesem in domača glasba s harmoniko. Prijatelji so slavili še dolgo v noč. Naslednje jutro pa ga je presenetilo, ko so skozi Stransko vas pripeljali tanki. Prizor ga je kot mladega fanta zelo pretresel.

    Moja stara starša se spominjata, da sta bila ob razglasitvi samostojnosti takrat na Trgu republike. »Toliko ljudi v Ljubljani še nisva videla. Ob razglasitvi je bila nepopisna evforija. Vsi smo bili izredno veseli in ponosni, da smo Slovenci in smo končno dobili svojo državo,« pravita. Spominjata se gneče, premikanja z množico in čustev, ki jih ne moreta pozabiti. V dneh pred osamosvojitvijo je bilo povsod čutiti veliko evforijo. »Po osamosvojitvi smo spremljali, katere države nas bodo priznale – prvi je bil Vatikan, kar se je zgodilo zelo hitro, praktično v enem mesecu, če se prav spomnim.« Po radiju in televiziji so ves čas pred prireditvijo vabili na Trg republike. Posebnih plakatov – kot se spominjata – ni bilo: »A vsi smo poznali tisto prepoznavno reklamo »Slovenija, moja dežela«, ki je bila takrat skoraj simbol naše osamosvojitve. Reklama se je vrtela po televiziji, na poročilih so bili tudi prispevki o tem, kako po Sloveniji postavljajo te plakate, in res so bili vidni povsod. Bilo je čudovito.«

    Sogovornica Ema se spominja tudi referenduma. Pravi, da so v njihovem kraju skoraj vsi glasovali za samostojnost Slovenije in dodaja, da je bilo proti le pet vaščanov, za katere so v vasi vsi vedeli kdo so.

    Vojna za Slovenijo

    Prijateljica Ana se spominja, da je bila ob osamosvojitvi stara 9 let. »Z mamo sva bili v Suhem dolu, ko sva po radiju slišali, da je bil napaden vojaški objekt na Vrhniki, in da se moramo takoj umakniti v zaklonišče.« Kot pravi, so z Vrhnike slišali streljanje in bučanje, kar je v njej vzbudilo veliko strahu. Po vrnitvi domov so se, kot pravi, umaknili v pralnico, ki je bila v pritličju, tam pa so čakali na novejše informacije.

    Moj oče je videl, kako so tanki vozili po Tržaški cesti, in bil priča, kako so neki avto celo povozili. Tank so zapeljali čez njega. Tudi skozi Stransko vas so šli, a so se izgubili in zavili proti Toškemu čelu. Eden od tankov se je zakotalil pod cesto in tam ostal še kakšen mesec dni. Tank je bil kmalu izpraznjen, tankovska oprema pa se je znašla po različnih okoliških domovih. »Dogajanje o vojni smo spremljali povsod – na televiziji, po radiu in v časopisih. Posebej pomembne so bile tiskovne konference Jelka Kacina, ki je odlično in mirno razlagal, kaj se dogaja. Informacije so bile jasne in pravočasne.« Starši še pravijo, da so v času vojne nebo ves čas preletavala letala, tudi ponoči.

    Kaj pa danes?

    Vsi sogovorniki se strinjajo, da so bili takrat veliko bolj narodno zavedni, kot smo danes. »Takrat smo bili ponosni, veseli in povezani. Danes mlajše generacije tega več ne čutijo, ker tega niso doživele,« menijo.

    »Spominjam se tudi presenečenja, ko je že naslednji dan izbruhnila vojna. Nihče tega ni pričakoval, vsi smo se bali. Kljub vojni smo hodili v službo. Letala so bila zelo glasna, sploh ponoči, a na našem koncu je bilo na srečo mirno,« pravi sogovornica Ema.

    Slovenija se je osamosvojila v torek, na dan, ki ga Slovenci ne bodo nikoli pozabili.

     

    Manca Dolinar

  • Vabilo na slavnostno otvoritev športnih površin v ŠRC Gabrje

    Vabilo na slavnostno otvoritev športnih površin v ŠRC Gabrje

    Z velikim veseljem vas vabimo, da se nam pridružite na slavnostni otvoritvi obnovljenih športnih površin v Športno-rekreacijskem centru Gabrje, ki bo potekala v torek, 17. junija 2025, ob 17:45.

    Otvoritveni dogodek bomo obogatili z:

    ·        revialno nogometno tekmo, v kateri bo sodeloval tudi župan Jure Dolinar,

    ·        nastopi mlajših selekcij Nogometnega kluba Junior in Športnega društva Dobrova,

    ·        prijetnim druženjem in prazničnim vzdušjem za vse generacije.

    Vabljeni, da skupaj proslavimo novo pridobitev, ki bo še dodatno obogatila športno življenje naše občine.

    Veselimo se vaše prisotnosti!

    Občina Dobrova – Polhov Gradec

  • V teku nabava in izvedba sistema hlajenja v OŠ Polhov Gradec

    V teku nabava in izvedba sistema hlajenja v OŠ Polhov Gradec

    Učilnice se v času prehoda na poletje, zlasti pa v mesecu maju in juniju, pregrevajo in s tem niso izpolnjeni ustrezni pogoji za učenje in delo. Na to problematiko so opozarjali tako učenci, starši, kot vodstvo šole. Na podlagi številnih pobud je tako Občina projekt vključila v proračun ter s tem zagotovila sredstva za nabavo in izvedbo. Zaradi tehničnih in prostorskih omejitev se bo vgradilo VRV sistem – sistem z variabino količino hladilnega sredstva. Dela bodo potekala med poletnimi počitnicami, tako da bodo prostori že v novem šolskem letu 2025/2026 prijetno ohlajeni.

    Občina Dobrova – Polhov Gradec

  • Dobrofest – dobrovoljni dan za male in velike

    Dobrofest – dobrovoljni dan za male in velike

    V četrtek, 29. maja 2025, je na igrišču vrtca Dobrova potekal Dobrofest – živahna in srčna prireditev, ki je nastala v okviru Sklada vrtca Dobrova. Dogodek je združil otroke, vzgojitelje in starše v praznovanju ustvarjalnosti, sodelovanja in skupnih vrednot. Pripravljen je bil pester program z različnimi tematskimi kotički, ki so navdušili številne obiskovalce. Otroci so se lahko uredili v frizerskem kotičku, pobližje spoznali osnovne veščine prve pomoči, si poslikali obraz ter uživali v predstavitvah gasilcev in čebelarjev. Vsak kotiček je bil poučen in hkrati zabaven – prava kombinacija za radovedne otroške glavice. 
    Posebno pozornost so pritegnile tudi stojnice z izdelki, ki so jih otroci skupaj z vzgojiteljicami ustvarjali v tednih pred dogodkom. Barvite umetnine, ročno izdelani okraski in uporabni predmeti so hitro našli svoje nove lastnike – starše, stare starše in druge obiskovalce, ki so s tem podprli vrtec in otroško ustvarjalnost. Za dodatno razvajanje brbončic je poskrbela prodaja sveže pokovke in osvežilne limonade. 
    V vrtcu Dobrova posebno pozornost namenjamo tudi vzgoji za trajnostni razvoj. Zato nas je še posebej razveselilo, da so številni otroci in starši na prireditev prišli peš, s kolesi ali s skiroji – s tem pa prispevali k čistejšemu okolju in spodbujali zdrav način življenja. 
    Dobrofest ni bil le prijetna prireditev – bil je dokaz, kako veliko lahko dosežemo, ko stopimo skupaj. Vzgojiteljice in starši so z zavzetim sodelovanjem ustvarili dogodek, ki bo otrokom še dolgo ostal v spominu.

    Vzgojiteljice vrtca Dobrova

     

     

     

     

     

  • Zbornik Domači kraji: srce lokalne zgodovine bije že sedmič

    Zbornik Domači kraji: srce lokalne zgodovine bije že sedmič

    Zbornik Domači kraji že več kot desetletje ohranja in bogati kulturno, zgodovinsko in osebno dediščino naših krajev. Sedma številka te domoznanske publikacije prinaša svežino in nadaljuje poslanstvo prejšnjih izdaj – povezovati ljudi prek zgodb, spominov in razmišljanj o prostoru, ki nas je oblikoval.
    V tokratni številki pozdravljamo pomembno spremembo: vlogo urednice je prevzela dr. Barbara Ivančič Kutin, ki je že od začetka stalna sodelavka in ena ključnih soustvarjalk zbornika. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo dosedanji urednici Milki Bokal, ki je z veliko predanostjo in srčnostjo vodila zbornik skozi vseh šest predhodnih številk ter postavila trdne temelje, na katerih bo novo uredništvo lahko samozavestno gradilo naprej.
    Tudi tokratni zbornik je rezultat skupnega truda in ljubezni do domačega okolja ter prostovoljnega dela 17 avtoric in avtorjev, ki z ohranjanjem temeljnega koncepta raziskujejo in beležijo raznolike vidike lokalne kulture. V treh tematskih sklopih – o ljudeh, naravi in literarnem ustvarjanju – se razgrinjajo zgodbe in prispevki, ki sestavljajo bogat mozaik vsebin.
    Fotografije na naslovnici in ob uvodih v posamezne sklope so nastale med letošnjim, že 32. tradicionalnim nočnim pohodom na Grmado. Igro svetlobe in senc nočne panorame Polhograjskega hribovja je v objektiv ujel Jože Kutin.
    Prvi sklop, v katerem so zbrani štirje daljši strokovni prispevki, uvaja članek Ajde Kozjek o kamnitih hišnih portalih, s katerimi na simbolni ravni vstopamo v vsebine o ljudeh. Članek Petra Mikše in Maje Pirš razkriva rodovnik znamenitega Slovenca Jakoba Aljaža, katerega mati je izvirala iz Gaberij. Nina Štular predstavi življenje in delo pisateljice Minke Krvina iz Stranske vasi, Barbara Ivančič Kutin pa nas popelje med spominske in folklorne pripovedi o nastanku hišnega imena Pri Pajapovc v Polhovem Gradcu. Tem strokovnim zapisom sledi še prispevek Milke Bokal o koreninah jezikoslovca Antona Bajca, ki se je rodil v Polhovem Gradcu, a je to danes le redko znano.
    Drugi sklop je posvečen naravi. Barbara Trnovec poroča o delu geografskega krožka na OŠ Polhov Gradec, ki se je leta 2023 osredotočil na temo poplav – tema, ki je zaradi nedavnih dogodkov še posebej aktualna. Članku je priložena animacija, dostopna preko QR-kode. Ob stoletnici velikih poplav leta 1924 dodajamo ponatis besedila iz leta 1995, kjer je Stanislav Jesenovec zabeležil pripoved Jožeta Plestenjaka o takratni povodnji v Mačkovem grabnu. Sklop zaključuje prispevek Marjana Bradeška o nekdaj pomembnih, danes že skoraj pozabljenih pešpoteh, podkrepljen z zemljevidi.
    Tretji sklop prinaša utrip sodobnega literarnega ustvarjanja. Predstavljen je glasbeno-literarni dogodek Prebujenje, o katerem pišeta soustvarjalki Katja Premrl in Špela Sečnik, ki se v zborniku prvič predstavljata tudi s svojo poezijo. Prav tako s poezijo v zborniku prvič sodeluje Jože Kutin. Bralcem že znani Primož Bizjan je prispeval nov prozni zapis. Sledi odlomek iz romana A,  Simfonija v besedi Igorja Krivokapiča, katerega prvi del trilogije je ocenila Marija Švajncer.
    Zaključni del zbornika, tako kot doslej, sestavljata kronika pomembnejših dogodkov v naši občini v letih 2022 in 2023, ki jo je pripravil Gašper Tominc, ter fotografska priloga Ane Oblak. Skozi zapis in objektiv so predstavljeni dogodki, ki so nas zaznamovali, praznovanja ter mnoga srečanja in druženja – vizualni zapis časa, ki ga živimo.
    Zaključimo z mislijo, s katero nas v uvodu nagovori nova urednica dr. Barbara Ivančič Kutin: v času, ko svet pretresajo vojne, ko ljudje bežijo iz svojih domov in nas globalni izzivi vse pogosteje kličejo k solidarnosti, se pomen lokalne skupnosti, pripadnosti in ohranjanja kulturne dediščine kaže še toliko bolj. V svetu, kjer si pogosto ne vzamemo več časa drug za drugega, Domači kraji pripovedujejo drugačno zgodbo – zgodbo srčnosti, sodelovanja in želje po skupnem pomnjenju. Prav v tem duhu vas vabimo k branju nove številke in k soustvarjanju prihodnjih, saj Domači kraji niso le zbornik, temveč živi odsev naših življenj, vezi in vrednot.
    Aleksandra Nartnik

  • Občinski svet na majski seji tudi o občinskih priznanjih

    Občinski svet na majski seji tudi o občinskih priznanjih

    Občina Dobrova – Polhov Gradec podeljuje priznanja zaslužnim občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za dosežke na področju gospodarstva, šolstva, kulture, znanosti, športa, ekologije, zaščite in reševanja ter na drugih področjih človekove ustvarjalnosti, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in popolnejšemu življenju občanov in ki imajo pomen za razvoj in ugled Občine Dobrova – Polhov Gradec. Priznanje je lahko podeljeno tudi posmrtno. Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj so lahko občani, politične stranke, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. Priznanja se podeljujejo na podlagi javnega razpisa. Predloge za podelitev priznanj poda komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, odločitev o podelitvi priznanj pa sprejme občinski svet s sklepom.
    Občinski svet je na majski seji podelil občinska priznanja za leto 2025 naslednjim prejemnikom:
    ·        
    Prejemnik srebrnega grba občine, za izkazano prizadevnost na področju društvene dejavnosti je Hinko Košir.
    ·        
    Prejemnik srebrnega grba občine, za izkazano prizadevnost na področju društvene dejavnosti je Janez Kušar.
    ·        
    Prejemnica zlatega grba občine, za pomembne športne dosežke na plesnem področju je Kalista Vidmar.

    Svetniki so se na seji seznanili tudi s poročiloma o delu obeh skupnih občinskih uprav (SOU MIRED in SOU Enotnost občin) v letu 2024, nadalje pa tudi z več dokumenti identifikacije investicijskega projekta (DIIP). Nekaj točk dnevnega reda zadnje seje se je nanašalo na nepremično premoženje občine, in sicer so svetniki sprejeli:
             
    spremembe in dopolnitve Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem občine za leto 2025,
             
    sklep o tehnični posodobitvi Občinskega prostorskega načrta Občine Dobrova – Polhov Gradec 
              sklep o lokacijski preveritvi v podenoti urejanja prostora (podEUP KE5/239) v Občini Dobrova – Polhov Gradec.

    Svetniki so na seji potrdili še drugi rebalans proračuna občine za leto 2025, s katerim se spreminja dinamika odhodkov na področju nakupa zemljišč in investicijskega vzdrževanja, povezanega s sanacijo po poplavah avgusta 2023. 
    Na dnevni red zadnje seje občinskega sveta je bil uvrščen tudi Pravilnik o dodelitvi proračunskih sredstev za postavitev malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Dobrova – Polhov Gradec za obdobje 2025–2030. 
    Svetniki so na seji potrdili še Odlok o dolgotrajni oskrbi na domu na območju Občine Dobrova – Polhov Gradec. Zakon o dolgotrajni oskrbi, sprejet julija 2023, ureja sistem dolgotrajne oskrbe in naloge občin v zvezi z dolgotrajno oskrbo. Dolgotrajna oskrba je javna služba, ki se izvaja kot nepridobitna dejavnost, izključno v okviru javne mreže. Dolgotrajna oskrba na domu predstavlja nadgradnjo obstoječe storitve pomoči družini na domu, saj vključuje tudi določene storitve zdravstvene nege, ki so vezane na osnovna dnevna opravila posameznika. Naloge občin obsegajo spremljanje izvajanja dolgotrajne oskrbe na domu in delovanja javne mreže na njihovem območju. Izvajalec dolgotrajne oskrbe na domu na območju Občine Dobrova – Polhov Gradec je Zavod Pristan, vloga občine pa se osredotoča na koordinacijo, podporo ter zagotavljanje ustreznega lokalnega okolja za izvajanje teh storitev. 
    Na seji so svetniki potrdili tudi Odlok o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Dobrova – Polhov Gradec ter Letni program športa v Občini Dobrova – Polhov Gradec za leto 2025. 
    Prav tako so svetniki na zadnji seji odločili, da se
    župana ne izloči iz postopka odločanja o pritožbi zoper sklep, s katerim je bil postopek, na podlagi javnega razpisa za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju zobozdravstva, ustavljen.  
    Ob koncu so se svetniki seznanili še s poročilom župana o delu in o izvrševanju sklepov občinskega sveta, ki so mu sledila vprašanja in pobude članov občinskega sveta
    Gradivo zadnje seje občinskega sveta najdete na spletni strani občine, kjer sledite povezavam: Občina | Občinski svet | Seje občinskega sveta.

     Občina Dobrova – Polhov Gradec