V torek, 24. junija 2025, na predvečer dneva državnosti, se je na vrhu Kogeljča v Šentjoštu odvila slovesnost ob postavitvi nove slovenske zastave. Dogodek je bil poklon državi, skupnosti in vrednotam, ki so v Šentjoštu od vedno močno živele. Ob začetku je zazvenela slovenska himna, zastavo pa naj bi ob Zdravljici dvignil Hinko Košir, letošnji prejemnik občinskega priznanja.
Slovesnost je povezoval Matej Matija Kavčič, ki je navzoče popeljal skozi zgodovino slovenske zastave in himne. Z govorom je spomnil, kako je slovenska trobojnica prvič zaplapolala leta 1848 v Ljubljani ter kako je simbol slovenstva rasel skozi desetletja vse do razglasitve samostojne države leta 1991. Po njegovih besedah zastava danes ni le državni simbol, temveč tudi znamenje pripadnosti, zgodovinskega spomina in skupne prihodnosti.
Predsednik Krajevne skupnosti Šentjošt Janez Oblak je spregovoril o pobudi za postavitev zastave, ki je v zorenju prehodila več kot dve leti. V tem času so s soglasjem domačega župnika, ki je prispeval zemljišče, pripravili vse potrebno, da je zamisel oživela. Sam projekt je združil krajane v prizadevanju za skupni cilj – postaviti simbol, ki združuje ljudi, izžareva domoljubje in spominja na DEMOS-ov tabor, ki se je pred leti odvijal prav na tem mestu.
Čeprav se je v zadnjem trenutku pokazalo, da postavitev tehnično ne bo povsem enostavna, so s potrpežljivostjo in sodelovanjem našli rešitve. Zdi se, da je prav vsaka zastava, ki naj bi nosila sporočilo trajnosti, najprej preizkušena v potrpežljivosti tistih, ki jo postavljajo. Drog je še zadnjič legel na zemljo, preden se je dvignil z novim ponosom – s svežo zastavo, pripravljeno, da ponese pogled navzgor. Vrh Kogeljča je tako prvič odet v barve slovenske trobojnice – belo, modro in rdečo.
Dogodek je z blagoslovom sklenil domači župnik Franc Kadunc, ki je poleg zastave blagoslovil tudi prisotne, njihovo delo in celoten kraj. Poudaril je pomen skupnosti, vere in odgovornosti za domovino. Kulturni program je dopolnil šentjoški pevski zbor, ki je zazvenel čez griče in doline.
Zaradi povišane požarne ogroženosti kresa letos ni bilo, pa vendar kresni večer ni minil brez ognja – simbolična luč je zagorela na varnem kurišču, ob katerem so se domačini zadržali v pogovoru in prijetnem vzdušju.
Slovesnost se je zaključila z aplavzom in pogledom proti zastavi, ki odslej stoji kot jasen znak krajevne pripadnosti in spoštovanja do zgodovine. Nad Kogeljčem zdaj vihti slovenska trobojnica – preprost, a trden simbol skupnosti, ki ve, kam spada in kaj ji pomeni domovina.
V petek, 27. junija, so v cerkvi sv. Jošta v Šentjoštu odprli razstavo in predstavili monografijo o umetniku slovenskega rodu Marjanu Grumu, ki že več desetletij živi in ustvarja v Argentini. Dogodek je bil del širšega spominskega dogajanja ob prazniku sv. Petra in Pavla in ob 30. obletnici postavitve Kapele mučencev v Šentjoštu.
Na večeru so sodelovali sourednica monografije Mirjam Oblak, avtor biografskega uvoda Gregor Batagelj, poznavalka Grumovega opusa Darja P. Cerar ter urednik in ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar. Dogodek je povezovala Klara Marija Keršič, glasbeno pa so ga obogatili pianistka Katarina Tominec in domači ustvarjalci. Ob predstavitvi knjige so si obiskovalci lahko ogledali tudi kratek film o umetniku ter spremljevalno fotografsko razstavo njegovih del.
Predstavitev umetnika Marjana Gruma je razkrila izjemno življenjsko zgodbo. Rodil se je leta 1939 v Podkraju pri Igu. Ob koncu druge svetovne vojne je moral zaradi komunističnega nasilja z materjo in tremi sorojenci zbežati čez Ljubelj. Oče Jožef Grum je bil med tisoči domobrancev, ki so jih britanske sile izročile jugoslovanskim oblastem. Pred smrtjo so ga mučili in nato obesili.
Družina je prek begunskih taborišč leta 1949 prišla v Argentino, kjer so začeli znova, v težkih pogojih revščine in izseljenstva. Marjan je že kot mladostnik opravljal različna dela, prelomno pa je bilo delo v trgovini z umetniškimi barvami, kjer ga je za ustvarjanje navdušil mehiški profesor. Umetniško pot je resneje začel šele pri 37 letih kot samouk. Umetnost ga je v celoti prevzela, še posebej kiparstvo in slikarstvo, pri čemer se je specializiral za varjenje železa in delo z drugimi kovinami.
Grumova umetnost združuje vsakdanje prizore argentinskega življenja in hkrati močno reflektira tragično slovensko polpreteklo zgodovino. Pogosto upodablja glasbenike, plesalce tanga in gavče, obenem pa tudi ekspresivne prizore trpljenja, vojne in upora. Njegova dela nosijo izrazito sporočilnost, predvsem o človeškem dostojanstvu, trpljenju in spominu. Posebej je izstopal tudi s slikarskimi deli, kjer prevladujejo obrazi z intenzivnimi barvami in pogledi, ki gledalca silijo v razmislek.
Z ženo Noemí Beatriz Corvalán, prav tako slikarko, Grum živi in ustvarja v umetniški četrti La Boca v Buenos Airesu, kjer vodita Kulturni center Museo Conventillo Marjan Grum. Ta prostor deluje kot bivališče, delavnica, atelje, galerija in kulturno prizorišče, v katerem se zvrstijo številne kulturne prireditve. Leta 2003 je mestna oblast center razglasila za kulturni spomenik in prostor posebnega pomena. Grum je svoje umetnine predstavil že po vsem svetu – razstavljal je v Evropi, Južni Ameriki, ZDA in na Japonskem.
Na nedeljski spominski slovesnosti 29. junija pri Kapeli mučencev v Šentjoštu, so Marjanu Grumu v odsotnosti podelili Ehrlichovo priznanje z medaljo. Priznanje je v njegovem imenu prevzela Miriam Oblak, njegova sorodnica iz Argentine.
Otvoritev razstave in predstavitev Grumovega dela v cerkvi sv. Jošta sta bila pomemben kulturni in spominski dogodek, ki je ne le počastil umetnika, ampak tudi utrdil zavest o dediščini, ki jo ohranjajo slovenski rojaki po svetu. Marjan Grum, ki je skozi umetnost ohranil glas spomina, resnice in pokončne drže, ostaja eden najprepoznavnejših slovenskih umetnikov v izseljenstvu.
Pod večernim poletnim nebom v parku Polhograjske graščine se je v petek, 20. junija, odvila osrednja občinska prireditev ob prazniku Občine Dobrova – Polhov Gradec in dnevu državnosti Republike Slovenije. Vzdušje pod mogočno grajsko lipo je bilo praznično. Prireditev je vodila Romana Jankovec, ki je z besedilom povezala umetniški in protokolarni del dogodka.
Večer je otvorila slovenska himna v izvedbi sopranistke Tine Debevec Dragoš in pianistke Katarine Tominec. Sledil je otvoritveni nastop otroške folklorne skupine TD Briše, ki je pokazal, kako mladi s ponosom ohranjajo slovensko tradicijo in kako lepo je, ko se slovenska kulturna dediščina prenaša iz roda v rod.
Osrednja tematika prireditve je bila posvečena prostovoljstvu. V govorih je bilo poudarjeno, da so prostovoljci tihi junaki našega časa, ki s svojim neplačanim delom prispevajo k dobrobiti družbene skupnosti. V tem duhu je bila izpostavljena tudi izdaja sedme številke zbornika Domači kraji, katerega vsebina ponazarja bogato domoznansko, naravoslovno in literarno ustvarjanje. Zbornik je rezultat predanega prostovoljnega dela in ljubezni do domačega okolja. Njegovo uredniško krmilo je letos prvič prevzela dr. Barbara Ivančič Kutin, Milka Bokal pa se je od dolgoletnega uredniškega dela letos poslovila.
Zbrane je nagovoril tudi župan Jure Dolinar, ki je poudaril pomen sodelovanja, skupnosti in trajnostnega razvoja. Slavnostna govornika tokratne prireditve sta bila Irena Orešnik in dr. Anže Logar. Gospa Orešnik, domačinka, znana agronomka in predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, se je zavzela za pomembnost podeželskih skupnosti in pomen hribovske kmetije za ohranjanje slovenskega podeželja. Dr. Anže Logar pa je v govoru spregovoril o viziji sodelovanja in povezovanja v dobrobit domovine.
Glasbeni del programa je obogatil izbor samospevov slovenskih skladateljev, ki sta jih izvedli Tina Debevec Dragoš in Katarina Tominec. Posebej sta zazvenela samospeva Emila Adamiča in Janka Ravnika.
Na prireditvi so bila podeljena tudi občinska priznanja:
Janez Kušar – prejemnik srebrnega grba Občine Dobrova – Polhov Gradec
Za dolgoletno prostovoljno delo v civilni družbi ter izjemno prizadevnost na področju gasilstva in društvenega življenja je srebrni grb občine prejel Janez Kušar. Aktiven član več društev, med drugim Društva upokojencev Dobrova, PGD Podsmreka ter Društva upokojencev Kozarje. Njegovo delo zaznamujejo predanost, zanesljivost in nesebična pomoč, s katero povezuje in spodbuja člane skupnosti. Med drugim je sodeloval pri izdelavi novega društvenega prapora, organizaciji dogodkov ter soustvarjanju zbornika ob 60-letnici Društva upokojencev Dobrova. Njegovo delo je prepoznalo in za priznanje predlagalo Društvo upokojencev Dobrova. Priznanje je Janez Kušar prevzel naknadno.
Hinko Košir – prejemnik srebrnega grba Občine Dobrova – Polhov Gradec
Za dolgoletno prostovoljno delo in prispevek k razvoju lokalne skupnosti je srebrni grb občine prejel Hinko Košir. Od leta 1981 je ustanovni član in osrednja figura Športnega društva Šentjošt, kjer je dolga leta deloval kot predsednik ter organiziral številna športna tekmovanja, predvsem na področju smučanja. Po njegovi pobudi je nastala tudi namiznoteniška sekcija, v kateri še vedno deluje kot predsednik, hkrati pa je omogočil strokovno vadbo osnovnošolcem z usposobljenim trenerjem.
Poleg športnega udejstvovanja je aktiven tudi v gasilskem društvu, dramski skupini in krajevni skupnosti. Pomembno vlogo je odigral tudi pri razvoju gostinske ponudbe v domači vasi – najprej kot opora ženi pri izgradnji prve gostilne, kasneje pa kot spodbuda sinu, ki je zgradil priznano gostilno. Predlog za priznanje je podalo Športno društvo Šentjošt.
Kalista Vidmar – prejemnica zlatega grba Občine Dobrova – Polhov Gradec
Zlati grb občine je za izjemne športne dosežke prejela Kalista Vidmar, vrhunska plesalka z večletnimi uspehi na državnem in mednarodnem nivoju. Leta 2023 je postala državna prvakinja v latinskoameriških plesih, leta 2024 pa je osvojila naslova državne prvakinje tako v standardnih kot latinskoameriških plesih – oboje tudi letos znova. Skupno je že 13-krat postala državna prvakinja.
Svoje znanje predaja tudi mlajšim generacijam kot plesna učiteljica družabnih plesov v Plesnem klubu Bolero, letos pa je na valeto pripravljala učence zaključnega razreda OŠ Polhov Gradec. Za priznanje jo je predlagala Tanja Vidmar.
Posebno pozornost na prireditvi so namenili tudi predstavitvi projekta Prostofer – prostovoljni prevozi za starejše, ki v občini deluje že od oktobra 2023. V tem času je bilo opravljenih že več kot 350 prevozov, projekt pa aktivno oblikujejo srčni prostovoljci. Gre za primer dobre prakse medgeneracijske solidarnosti, trajnostne mobilnosti in srčnosti, ki je temelj zdrave skupnosti.
Večer je bil zaokrožen z besedami o tem, kako prostovoljstvo bogati ne le družbo, temveč tudi posameznika. In kot je v svoji misli zapisal Tone Pavček: „Domovina je ena – nam vsem dodeljena – in lepa kot ljubezen v srcu zapisana.“
V četrtek, 19. junija, je v parku pri Polhograjski graščini potekal tradicionalni županov sprejem, na katerem so se zbrali najboljši učenci Osnovne šole Polhov Gradec in Osnovne šole Dobrova. Župan Občine Dobrova – Polhov Gradec, gospod Jure Dolinar, je ob tej priložnosti vsem odličnim učencem osebno čestital za njihov uspeh.
Dogodka so se poleg učencev in njihovih staršev udeležili tudi ravnateljici obeh osnovnih šol, Ilinka Kucler in Sonja Bregar Mazzini, ter razredničarke devetih razredov: Tjaša Prek, Mirjam Kogovšek, Nastja Mihovec, Polona Kolenc in Darja Pleško.
»Devetošolci, osnovna šola je za vami. Devet let, v katerih ste rasli, se učili, iskali sebe in odkrivali svoje talente. Danes proslavljamo vaše znanje, predanost in vztrajnost,« so bile uvodne besede, s katerimi je voditeljica odprla dogodek in povabila župana gospoda Jureta Dolinarja, da nagovori zbrane.
Župan je v svojem govoru poudaril pomen vztrajnosti in znanja, ki jih učenci nosijo s seboj na nadaljnji poti. Izrazil je veselje, da občina lahko spremlja tako uspešne mlade talente, in jim zaželel veliko uspehov tudi v prihodnjih poglavjih življenja.
Sledila je slovesna podelitev priznanj odličnjakom – učenkam in učencem, ki so v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja dosegali odlične učne uspehe in pomembne dosežke na različnih področjih. Skupno kar 17 učencev iz obeh šol je izkazalo izjemno znanje, ustvarjalnost, športne dosežke in družbeno odgovornost.
Vsak od nagrajenih učencev je bil predstavljen s svojo zgodbo – s prizadevnostjo, talenti in osebnimi lastnostmi, ki jih delajo posebne in jih že danes oblikujejo v odgovorne, empatične in vedoželjne posameznike.
Program so popestrile glasbene točke tria – Laure Cankar, Vilija Koprivca ter Boruta Setničarja. Učitelji so se z veseljem ozrli na prehojeno pot učencev, obenem pa z radovednostjo pričakujejo njihove prihodnje uspehe.
Vsem učencem iskreno čestitamo za dosežene uspehe in jim želimo veliko poguma, radovednosti in zadovoljstva na njihovi nadaljnji poti!
Na 17. redni seji Občinskega sveta Občine Dobrova – Polhov Gradec, ki je potekala 21. 5. 2025, so svetniki soglasno potrdili prejemnike občinskih priznanj Občine Dobrova – Polhov Gradec za leto 2025.
Med nagrajenci je bil letostudi naš aktivni odbornik Janez Kušar, ki je napredlog DU Dobrovaprejelsrebrni grb občine zaizkazano dolgoletnoprizadevnost na področju društvene dejavnosti.
Priznanje mu je podelil 3. julija na sedežu Občine župan Jure Dolinar, v prisotnosti predstavnikov DU Dobrova in soproge Nade.
Našemu nagrajencu Janezu Kušarju in vsem letošnjim dobitnikom priznanj iskreno čestitamo!
V četrtek, 19. junija 2025, se je na Čudnem ranču odvijal stand-up dogodek, ki je obiskovalcem postregel z obilico smeha in pristne štajerske zabave. Na dogodku z naslovom Pohorska naveza sta nastopila znana komika David Gorinšek in Matjaž Javšnik, ki sta s svojimi iskrivimi, nefiltriranimi in iskrenimi zgodbami iz vsakdanjega življenja nasmejala zbrano občinstvo.
David Gorinšek je stand-up komik, ki je svojo ustvarjalno pot začel kot glasbenik. Po razpadu benda je svojo energijo usmeril v humor, pri čemer so mu bili v pomoč stari zapiski, ki jih je v preteklosti pisal za zabavo. Prvič se je na oder podal skoraj spontano, a od takrat redno nastopa in ustvarja v svetu stand-up komedije.
Čeprav ga danes poznamo predvsem kot komika, David ostaja tesno povezan z glasbo, predvsem s pank rokom, ki mu še vedno daje navdih. Danes sodeluje pri večjih projektih, njegov pristni, neposredni slog pa ostaja prepoznaven del njegovega nastopa.
Matjaž Javšnik je slovenski igralec, komik in improvizator, rojen leta 1969 v Mariboru. Po končani Gledališki in lutkovni šoli (GILŠ) v Ljubljani je svojo kariero gradil na gledaliških odrih, televiziji in v filmu. Slovensko občinstvo ga najbolje pozna po vlogah v priljubljenih serijah, kot so TV Dober dan, Trafika in Ena žlahtna štorija.
Nastopil je tudi v več filmih, poleg igralskih dosežkov je znan kot eden najboljših improvizatorjev v Sloveniji – večkratni prvak Impro lige in prejemnik nagrade za najboljšega improvizatorja. Za svoje igralske dosežke je prejel tudi prestižno Severjevo nagrado. Njegov humor, prepoznaven slog in igralska energija ga postavljajo med najbolj priljubljene slovenske komike.
Humoristični večer sta odprla lokalni glasbeni duet Naughty 2s – Denise & Steve, ki sta z živahnimi melodijami ogrela publiko in poskrbela za sproščeno vzdušje že pred humorističnim nastopom.
Dogodek je obiskovalcem ponudil edinstveno kombinacijo štajerskega humorja in življenjskih resnic, kar je poskrbelo za nepozabno izkušnjo na Čudnem ranču.
V soboto, 21. junija, je pri Osnovni šoli Polhov Gradec potekal drugi turnir v odbojki na mivki, ki ga je organiziralo Turistično društvo Polhov Gradec. Dogodek je bil že drugo leto zapored izpeljan z veliko uspeha, saj se je na turnir prijavilo kar enajst ekip, kar predstavlja štiri ekipe več kot prejšnje leto. Sodelovale so ekipe iz domače občine Dobrova – Polhov Gradec, pa tudi iz sosednje horjulske občine in širše okolice.
Tekmovanja so se udeležili igralci različnih generacij, od najmlajših do starejših, kar je turnirju dalo poseben čar povezovanja športnega duha z medgeneracijskim druženjem. Ekipe so bile razdeljene v tri skupine, tekme pa so potekale po prirejenih pravilih, ki so omogočala pošteno igro tudi brez sodnikov. Po dinamičnih skupinskih obračunih, napetih četrtfinalih in borbenih tekmah v izločilnih bojih so se v zaključku turnirja najbolj izkazale tri ekipe.
Zmagala je domača ekipa Jerebi’s Angels, ki si je poleg prvega mesta priborila tudi prehodni pokal. Drugo mesto je osvojila ekipa Carice, tretje pa ekipa Vrzdenc 1. Vse tri ekipe so prejele medalje in praktične nagrade.
Vzdušje na dogodku je dodatno popestrila spremljevalna igra Kralj in kraljica odbojke, ki je bila oblikovana po zgledu t. i. “laufarja” iz namiznega tenisa. Ta je predstavljala sproščeno in zabavno priložnost za vse, ki so se želeli še dodatno preizkusiti v odbojkarskih spretnostih. Nagrade za sodelujoče je prijazno prispevala Hiša medu Božnar, za kar se jim TD Polhov Gradec iskreno zahvaljuje.
Poleg športnih aktivnosti so se obiskovalci lahko okrepčali z okusno kulinarično ponudbo – na voljo je bil mešani žar in pa tudi nekaj za vegetarijance. Celotno dogajanje je potekalo v sproščenem, sončnem vzdušju, ki je ustvarilo prijeten prostor za druženje, športno tekmovanje in navijanje.
Turnir v odbojki na mivki v Polhovem Gradcu se tako vse bolj uveljavlja kot priljubljen lokalni dogodek, ki poleg tekmovalnosti spodbuja tudi povezovanje skupnosti, sproščeno druženje in športno rekreacijo za vse generacije.
V soboto, 14. junija, je v Polhovem Gradcu potekala prva delavnica peke napolitanske pice, ki je nastala kot izobraževalni dodatek lokalnemu dogajanju. Kljub temu da se je na delavnico uradno prijavilo 15 ljudi, je zanimanje preseglo vsa pričakovanja, saj se je dogodka skupaj udeležilo med 30 in 40 obiskovalcev – tako iz domače občine kot tudi iz Ljubljane in Poljanske doline.
Udeležence sta v skrivnosti priprave prave napolitanske pice uvedla izkušena picopeka Boštjan Zorc in Miha Zdešar, znana po odličnih picah na vikendu Dvorskih pic. Pod njunim strokovnim vodstvom so se udeleženci postopoma spoznavali s celotnim procesom priprave: od gnetenja in vzhajanja testa, pravilnega zmečkanja pelatov z rokami in začinjanja, pa do raztegovanja testa, enakomernega oblaganja sestavin in prenosa na lopar ter končne peke v peči.
Posebno pozornost sta mojstra namenila tudi pomembnim detajlom, kot je odstranjevanje odvečne moke z dna testa, saj ta lahko pokvari okus pice. Tako so udeleženci ne le pekli pice, temveč se tudi učili tehnik, ki pripomorejo k boljšemu končnemu rezultatu.
Dogodek se je zaključil s tekmovanjem za najboljšo pico. Med vsemi okusnimi kreacijami je s svojo izvirno in odlično pripravljeno pico prepričala Marjana Smrkolj, ki je osvojila zmago in navdušila vse prisotne.
Delavnica je nastala iz želje, da se tudi v lokalnem okolju ponudi priložnost za izobraževanje, kulinarično ustvarjanje in prijetno druženje. Organizatorji pravijo, da je dogodek presegel vsa pričakovanja.
V nedeljo, 15. junija, je v Polhograjski graščini potekala predstavitev knjige Duhodnevnik: vodnik za krščansko meditacijo – 7 tednov na poti s Svetim Duhom, ki jo je po zapiskih pokojnega črnovrškega duhovnika Marijana Arharja uredila Helena Reberc. Dogodek se je odvijal v zadnji Arharjevi župniji in pritegnil številne obiskovalce, ki so z zanimanjem prisluhnili predstavljenim zgodbam, pričevanjem in ozadju nastanka knjige.
Knjiga Duhodnevnik je nastala na osnovi osebnih zapiskov Marijana Arharja, ki jih je pisal še kot bogoslovec. Gre za duhovni dnevnik, ki bralca vodi skozi 49 dni meditacije in razmišljanja v sožitju s Svetim Duhom. Poleg Arharjevih zapisov je urednica knjige dodala še svoje duhovne spodbude, svetopisemske odlomke in prostor za osebne zapise. Knjiga je izšla pri Založbi Emanuel in je zasnovana kot osebni vodnik po krščanski meditaciji.
Helena Reberc je po pričevanjih ljudi, ki so ji pripovedovali o izjemnem vplivu pokojnega duhovnika, najprej napisala knjigo Pokliči me, ki opisuje njegovo življenje in zbrana pričevanja tistih, ki jim je Arhar pomagal opustiti zasvojenosti, prebroditi življenjske stiske in duhovne krize. Med raziskovanjem njegovega življenja je v črnovrškem župnišču odkrila še njegove duhovne zapiske, kar jo je spodbudilo k nastanku Duhodnevnika.
Svoje pričevanje je na dogodku z obiskovalci delila Neja Miklavčič Curk, mati šestih otrok. Povedala je, da je Arhar pomembno vplival na njeno družino, ki je v mladosti zašla v vpliv gibanja New Age. Skupaj s starši so obiskali duhovnika Arharja, ki je zanje molil in jim pomagal najti pot k Bogu. Njegova duhovna podpora je družino zaznamovala za celo življenje. Neja Miklavčič je poudarila, da je življenje z Bogom vir notranjega miru in poguma za soočanje z vsakodnevnimi izzivi.
Zdenka Sušec je ob tej priložnosti spregovorila o osebnosti gospoda Arharja. Opisala ga je kot zelo skromnega in ponižnega duhovnika, ki ni želel pozornosti. Kljub temu pa je njegovo delo močno zaznamovalo številne ljudi. Mnogo njegovih župljanov sploh ni vedelo, da je bil tudi eksorcist. Živel je preprosto, v manjših farah, in svoje življenje posvetil tihemu služenju Bogu in ljudem. Po njenih besedah njegov vpliv traja še danes – preko njegovih zapisov, osebnih stikov in preko ljudi, ki so ga poznali in o njem pričujejo naprej.
Marijan Arhar se je rodil leta 1951, bil posvečen za duhovnika in je večino svoje službe opravljal v manjših slovenskih župnijah. Posebno znan je bil po svoji duhovni poglobljenosti, molitvi in duhovnem spremljanju ljudi v težkih življenjskih stiskah. Bil je globoko predan Bogu in Cerkvi, a vselej z veliko skromnostjo in preprostostjo. Tisti, ki so ga poznali, se ga spominjajo kot človeka, ki je znal poslušati, svetovati in moliti za druge – in to ne le v besedah, ampak predvsem v dejanjih.
Predstavitev knjige je obiskovalcem ponudila dragocen vpogled v življenje in duhovnost gospoda Marijana Arharja, hkrati pa spodbudila k razmisleku o veri in osebni molitvi.
