Avtor: MojaObčina.si Dobrova-Polhov Gradec

  • Majsko in junijsko dogajanje na podružnici Črni Vrh

    Majsko in junijsko dogajanje na podružnici Črni Vrh

    V letošnjem šolskem letu se je na POŠ Črni Vrh odvilo veliko pomembnih in zanimivih dogodkov. Še posebej pestra pa sta bila konec meseca maja iV letošnjem šolskem letu se je na POŠ Črni Vrh odvilo veliko pomembnih in zanimivih dogodkov. Še posebej pestra pa sta bila konec meseca maja in mesec junij. 
    V torek, 27. 5., smo z učenci obiskali gospo Marijo Končan, ki nas je s svojim znanjem in spretnostjo popeljala v svet peke kruha v krušni peči. Učenci so peko kruha spoznali preko celotnega procesa, saj nam je gospa Marija predstavila, kako se pravilno pripravi peč, zamesi in vzhaja testo, oblikuje hlebčke in na koncu te tudi speče. Za nameček nas je pogostila še s sveže pečeno ocvirkovko, vsak učenec pa je domov odnesel svoj hlebec izvrstnega kruha, ki ga je izdelal sam. 
    V soboto, 31. 5., smo se na povabilo TD Črni Vrh odzvali vabilu k sodelovanju na Dnevu odprtih vrat vremenskega radarja na Pasji ravni. Naši učenci so se predstavili kot izvrstni recitatorji, pevci in glasbeniki, na koncu pa so bili še prijazno pogoščeni z okusno malico. 
    V torek, 3. 6., smo se z nagrajenimi učenci udeležili zaključne prireditve ob  40. Tekmovanju za čiste zobe, ki se je odvila v ljubljanski dvorani Tivoli. Učence je s svojimi akrobacijami razveselila skupina Dunking Devils, v pevske in plesne vode pa nas je popeljala skupina Čuki. Že takoj naslednji dan smo izvedli tradicionalno Noč v šoli, kjer smo se družili s prijatelji iz Amerike in se skupaj s ŠD Setnikom urili v nogometu. V torek, 10., in sredo, 11. 6., sta sledila še obisk Muzeja Pošte in telekomunikacij ter zaključno druženje s starši v Družinskem parku Stari vrh, kjer smo se imeli zares super! 
    Poleg vseh dni dejavnosti so naši dnevi bili prepleteni še z drugimi zanimivimi in poučnimi dejavnostmi, ki smo jih izvedli v okviru pouka ali podaljšanega bivanja. Najbolj smo ponosni na ureditev šolskega zeliščnega vrta, na urejanje naše nove gozdne učilnice ter na izdelavo lesenih bralnih stolčkov, ki smo jih v vročih dneh z veseljem odnašali v senco šolske lipe. 
    Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo Mariji Končan, ki nas je popeljala v svet peke kruha, Klemenu Setnikarju za darovan les, Vidu Dolinarju za razrez in pripravo lesa in Dragici Trobec za pripravo tekstilnega dela za bralne stolčke, Kmetijski zadrugi Dolomiti-Dobrova in vrtnemu centru Eurogarden za darovane sadike za ureditev šolskega zeliščnega vrta ter Franciju Sečniku, ki nam je prijazno odstopil del gozda nad šolo, kjer smo začeli z urejanjem naše gozdne učilnice.
    Hvala vam iz srca.

    Nina Dolinar in Darja Buh
    POŠ Črni Vrh

  • Weissensee  – Naggler Alm

    Weissensee  – Naggler Alm

    V nevihtnem jutru 8. Julija se nas je 55 pohodnikov DU Dobrova odpeljalo na načrtovani julijski pohod na Weissensee v Avstrijo. Vremenska napovet tudi za Avstrijo ni bila najbolj obetavna. Kanček upanja pa je napoved le dajala, da bo okoli enaste ure prenehalo deževati. Peljali smo se skozi Karavanški predor mimo Vilacha, po dolini Zile vse do Hermagora in naprej do Techendorfa ob jezeru Weissensee, kjer smo pričeli naš pohod.
    Weissensee ali Belo jezero je skrito v osrčju Zilskih Alp med rekama Zila in Drava. Leži na nadmorski višini 930m, v dolžino meri 11,6km.  Ob obali so bregovi belih apnenčastih naplavin, ki obrobljajo zahodno brežino in po njih je jezero dobilo tudi ime Weissensee. Jezero je igrišče narave, okolica pa klimatsko zdravilišče s čistim zrakom. Voda jezera dosega kakovost pitne vode in poleti temperaturo do 24 stopin. Pozimi jezero v celoti zamrzne in je raj za drsalce. Poleti pa poleg kopanja okolica jezera nudi veliko pohodniških poti in na eno od teh poti smo se odpravili tudi mi. Naš cil je bil Naggler Alm na višini 1324m. Še vedno je rahlo deževalo, zato smo se zaščitili pred dežjem, razpeli dežnike in se po lepi gozdni cesti odpravili proti dobro uro odaljeni planinski koči. Bolj ko smo se bližali vrhu, manj je rosi dež in vremenska napoved se je uresničila, nehalo je deževati. Zadovoljni z odločitvijo, da  kljub dežju opravimo pohod, smo prispeli do koče Naggler Alm. Tu smo si vzeli čas za počitek in malico iz nahrbtnika, nekaj pa so nam postregli prijazni oskrbniki koče. Ker ni več deževalo se nas je večina podala na vrh s katerega je v lepem vremenu lep razgled na okoliške gore. Žal mi te sreče, da bi uživali v lepem razgledu nismo imeli, saj so bile vse gore zavite v meglo.
    Po  dobri uri počitka smo si zopet nadeli nahrbtnike in se odpravili po gozdni poti nazaj k jezeru. Pot po kateri smo se vračali je speljana tako, da je na večih mestih omoča lep pogled na jezero. Odločili smo se, da jo še malo podaljšamo do  mesta, kjer stoji cerkvica imenovana Hoffnungskirche in od koder je lep pogled na večji del jezera. Za to odločitev nam ni bilo žal, čeprav smo morali hoditi nekoliko več v dolino in potem nazaj v breg, da smo prišli do cerkvice. Ta cerkvica ni tipična cerkev z rednim bogoslužjem, temveč je zaznamovana kot odprt prostor za tiho molitev, meditacijo ali razmislek neglede na versko pripadnost. Kot že ime pove Hoffnug, ki pomeni upanje, to obeležje pooseblja upanje v prihodnost, spravo in harmonijo z naravo. Tudi mi smo malo postali in se prepustili upanju v zdravo prihodnost, potem pa pot nadaljevali do parkirišča, kjer nas je že čakal avtobus. Pred odhodom smo nazdravili še našemu Vinetu, ki je ravno danes praznoval rojstni dan, nato pa se odpeljali nazaj proti Sloveniji.
    Kot že večkrat, smo tudi tokrat pohod zaključili v gostišču Pri Slavki v Podbrezju. Tudi tokrat, je bilo kosilo zelo dobro, največ pa šteje tudi prijazna in hitra postrežba. Pred odhodom smo podelili Peklaj Ani priznanje za 200 opravljenih pohodov in Mesojednik Angelci za 100 opravljenih pohodov.

    Vinko Kuder                           

  • Godbeni tabor na Dobrovi

    Godbeni tabor na Dobrovi

    V soboto in nedeljo, 21. in 22. junija, je v župnijskem domu na Dobrovi potekal godbeni tabor domače godbe Dobrova – Polhov Gradec. Tabor, ki vsako leto združuje glasbenike vseh starosti, je bil tudi letos namenjen intenzivnim vajam in pripravam na tradicionalno jesensko prireditev Noč godbe, ki bo letos potekala pod evrovizijsko tematiko.

    Sobota je bila v znamenju sekcijskih vaj. Godbeniki so se razdelili v štiri skupine po inštrumentih – pihala, trobila, nizka trobila in tolkala – in dopoldne ter popoldne namenili piljenju zahtevnih aranžmajev. Letos so bile vaje osredotočene na največje evrovizijske uspešnice domačih in tujih izvajalcev, ki bodo oktobra zazvenele na Noči godbe 2025 – Evrovizija.

    Vmesni čas med vajami so godbeniki preživeli ob odlični hrani, za katero je skrbela godbena mama Magdalena z družino. Poskrbeli so tako za toplo kosilo kot za malico, ki je godbenikom vrnila energijo za nadaljnje vaje.

    Nedeljski program se je nadaljeval s skupnimi vajami celotnega orkestra. Po dopoldanskem delu so se godbeniki udeležili tradicionalnega nastopa na 33. Dnevu pod Lovrencem, kjer so sodelovali v slavnostnem sprevodu in tekmovali pri kmečkih igrah. Dogodek, ki ga vsako leto organizira Turistično društvo Briše, je ena ključnih poletnih postojank godbe.

    Letošnja evrovizijska Noč godbe bo potekala v petek 17. oktobra v športni dvorani na Dobrovi. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili izboru najbolj znanih evrovizijskih skladb, ki so v preteklosti polnile dvorane po Evropi. Program bo še posebej bogat, saj se bodo orkestru pridružili kar trije znani slovenski glasbeniki, ki bodo z orkestrom soustvarjali večer glasbe, spektakla in nostalgičnih uspešnic.

    Godbeni tabor je kot vsako leto služil tudi povezovanju godbenikov, predvsem pa je bil temelj za kakovostno predstavitev programa jesenskega koncerta.

    Godbeniki vse glasbene navdušence že zdaj vabijo, da si petek, 17. oktober, rezervirajo za obisk koncerta, kjer bodo prvič zazvenele Evrovizijske uspešnice.

    Aja.. no še prej pa se godba odpravlja na Triglav – to pa bo res največji podvig leta.

    M.D.
    Foto: J.D.

  • 24. obletnica postavitve smerne table na Polhograjski Grmadi

    24. obletnica postavitve smerne table na Polhograjski Grmadi

    V ponedeljek, 10. junij, je na vrhu Polhograjske Grmade potekalo že 24. tradicionalno srečanje planincev ob obletnici postavitve smerne table, ki stoji na meji med občinama Dobrova – Polhov Gradec in Medvode. Dogodka se je udeležilo več kot 50 pohodnikov iz Planinskega društva Blagajana Polhov Gradec in Planinskega društva Medvode.

    Pohodniki iz Polhovega Gradca so se zbrali pri koči na Ravneku in se skupaj odpravili proti vrhu Grmade, kjer so jih že čakali planinci iz Medvod.

    Ob 17. uri sta udeležence nagovorila predsednika obeh planinskih društev. Dogodku se je letos pridružila tudi podžupanja Občine Dobrova – Polhov Gradec Ana Oblak, ki je v kratkem nagovoru pozdravila prisotne, pohvalila organizacijo in izrazila željo, da se tradicija nadaljuje tudi v prihodnje.

    Po krajšem druženju na vrhu Grmade so se planinci zbrali še na Gontah, kjer je za pogostitev poskrbelo Planinsko društvo Medvode.

    Dogodek je nastal kot spomin na postavitev smerne table na vrhu Grmade, ki označuje pomembno točko na meji obeh občin in planinskih poti. Planinski društvi skupaj skrbita za urejanje in vzdrževanje poti na Grmado, ki je del Polhograjske planinske poti, dolge približno 88 kilometrov.

    Sodelovanje med društvoma sega v čas pred ustanovitvijo PD Blagajana, ko so bili planinci iz Polhovega Gradca še člani PD Medvode. Tradicija skupnega dogodka je zato tudi priložnost za ohranjanje vezi med društvoma ter medgeneracijsko prenašanje prijateljstev in skupnih vrednot.

    Dogodek vsako leto poteka na isti datum, ne glede na dan v tednu ali vremenske razmere, ki doslej niso preprečile izvedbe srečanja.

    M.D.

    Foto: PD Blagajana

  • Dediči – Spominska slovesnost pri Kapeli mučencev v Šentjoštu

    Dediči – Spominska slovesnost pri Kapeli mučencev v Šentjoštu

    V nedeljo, 29. junija, je pri Kapeli mučencev v Šentjoštu potekala osrednja spominska slovesnost v spomin na žrtve vojne in revolucije. Dogodek, ki ga že tradicionalno organizirajo Šentjoščani, je tudi letos zbral več sto ljudi iz domače in širše okolice. Letos pa je bila prireditev še posebej slovesna, saj kapela obeležuje 30 let, hkrati pa je ljubljanski nadškof blagoslovil tudi novi zvon.

    Že ob prihodu v Šentjošt je obiskovalce pozdravila slika škofa Rožmana. Škof Gregorij Rožman je bil ljubljanski škof med letoma 1930 in 1959. V času druge svetovne vojne je vodil Katoliško cerkev na Slovenskem. Med vojno je nasprotoval komunizmu in podprl nekatere oblike sodelovanja z okupatorji, da bi zaščitil Cerkev in vernike. Po vojni je bil v Jugoslaviji obsojen v odsotnosti in se ni mogel vrniti domov – umrl je v izgnanstvu v ZDA.

    Nad cesto med šentjoškima cerkvama je tradicionalno plapolala slovenska trobojnica, ob zidovih pokopališča so bile nameščene zgodovinske slike družin, vojakov in prve vaške straže. Na kozolčku ob smučišču pa je ljudi pozdravljala tabla z napisom Bog narod domovina.

    Sveto mašo je daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore

    Slovesno sveto mašo je ob somaševanju domačega župnika Franca Kadunca in duhovnika Boštjana Prevca daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob začetku maše je blagoslovil kopijo starega zvona iz leta 1354, ki je bil izdelan v livarni Eijsbouts na Nizozemskem. Stari zvon, ki ga je leta 1354 ulil zvonar Vivencij iz Benetk, je bil zaradi razpok neprimeren za obnovo. Nova kopija je bila rezultat uspešne prijave na participativni proračun Občine Dobrova – Polhov Gradec. Po blagoslovu so zvon dvignili in namestili v zvonik cerkve sv. Jošta, kjer je kasneje tudi prvič zazvonil.

    V pridigi je nadškof Zore poudaril, da kapela nima le trideset let, temveč temelji na stoletjih vere, molitve in trpljenja domačinov. Spomnil je, da številne žrtve pobojev še danes nimajo groba. Ob 80. Obletnici konca druge svetovne voje, se je dotaknil tudi pomena dostojnega pokopa, dostojanstva umrlih ter dolžnosti družbe do resnice. Po njegovih besedah se pravica do pokopa ne začne pri slovesnosti, temveč pri priznanju človeškega dostojanstva vsakemu posamezniku, ne glede na okoliščine smrti.

    Slavnostni govornik Lojze Peterle

    Slavnostni govornik po sveti maši je bil Lojze Peterle, prvi predsednik demokratično izvoljene slovenske vlade. V svojem govoru se je spomnil vloge Šentjoščanov med in po vojni ter njihove pokončne drže, ki se je ohranila do danes. Poudaril je pomen resnice in dejal, da je svoboda prišla šele z demokratičnimi volitvami leta 1990. Dotaknil se je zgodovine komunističnih zločinov in pozval k odgovornosti ter k spoštovanju spomina na žrtve revolucije.

    Po slavnostnem govoru je sledil kulturni program, ki so ga pripravili mladi Šentjoščani. Marcel Kavčič je na trobento zaigral Zdravljico, s pesmijo je slovesnost obogatil domači cerkveni pevski zbor, potekal pa je tudi recital mladih Šentjoščanov. V recitalu so otroci skozi zgodbe prikazali posledice povojnega nasilja za svoje družine – zgodbe o izginulih sorodnikih, zatiranju in pogumu, ki je ostal med prebivalci Šentjošta. Med prireditvijo je prvič iz zvonika zavonil tudi nov zvon.

    Podelitev Ehrlichovega priznanja

    Na slovesnosti je bilo podeljeno tudi Ehrlichovo priznanje z medaljo. Priznanje je izročil direktor založbe Družina dr. Tone Rode. Prejel ga je kipar in slikar Marjan Grum, rojen v Sloveniji, ki danes živi in ustvarja v Argentini. Njegova umetnost pogosto odraža slovensko zgodovino in trpljenje iz časa revolucije. Priznanje je v njegovem imenu prevzela Miriam Oblak.

    Otvoritev razstave Marjana Gruma

    Dva dni pred slovesnostjo, v petek, 27. junija, se je v cerkvi sv. Jošta odprla fotografska razstava z deli Marjana Gruma, kjer je predstavljena tudi nova monografija z njegovimi umetniškimi deli. Razstava je bila odprta do začetka julija.

    Spominska slovesnost pri Kapeli mučencev je tudi tokrat poudarila pomen resnice, spomina in dostojanstva. S svojo prisotnostjo in aktivnim sodelovanjem so domačini in obiskovalci pokazali, da vrednote vere, domovine in človeškega spoštovanja ostajajo žive tudi danes.

    M.D.

    Foto: M.D., Vid Klančar

  • Maraton Franja in Argonavtski maraton prekolesarila občino Dobrova – Polhov Gradec

    Maraton Franja in Argonavtski maraton prekolesarila občino Dobrova – Polhov Gradec

    Junij 2025 je bil v občini Dobrova – Polhov Gradec v znamenju rekreativnega kolesarstva. Čez občinske kraje sta se zaporedoma zvrstili dve pomembni prireditvi, ki sta vsaka po svoje pustili pečat: Maraton Franja BTC City, največji slovenski kolesarski maraton, ter Argonavtski maraton, ki tradicionalno spremlja praznovanje Argonavtskih dni na Vrhniki.

    Maraton Franja

    Od 13. do 15. junija je Slovenija znova gostila Maraton Franja BTC City, največji in najstarejši kolesarski dogodek pri nas, ki je svoje začetke doživel že leta 1982. Dogodek je po vseh teh letih prerasel v simbol množičnega, a hkrati osebnega športnega doživetja, ki vsako leto privabi več tisoč kolesarjev iz Slovenije in tujine.

    Maraton Franja je danes del svetovne serije UCI Gran Fondo World Series, kjer se ob bok postavljajo še 30 drugim mednarodnim maratonom. V več kot 40-letni zgodovini se je dogodka udeležilo prek 150.000 uradno registriranih kolesarjev iz več kot 80 držav. Dogodek ponuja več razdalj in težavnostnih stopenj – od otroškega maratona, Franje Barjanke in družinskega maratona, do Velike in Male Franje ter kronometra.

    V nedeljo, 15. junija, je Triglav mali maraton Franja potekal tudi skozi občino Dobrova – Polhov Gradec. Kolesarji so občino prečkali med 11.00 in 11.30, ko je karavana peljala od Dolgega mostu čez Kozarje, Dobrovo, Brezje, Horjul, vse do Suhega dola in naprej čez Lučine, kjer je bil tudi vzpon z 8 kilometri dolžine in povprečnim 5-odstotnim naklonom. Tam se je nahajala tudi okrepčevalna postaja, nato pa se je trasa spustila proti Gorenji vasi, kjer se je priključila Velikemu maratonu in skupaj z njim nadaljevala nazaj proti cilju v BTC City Ljubljana. Gre za 72-kilometrsko traso, ki kljub svoji “mali” oznaki vključuje zahtevne vzpone in tehnično razgibano pot.

    Argonavtski maraton

    Le teden dni kasneje, v nedeljo, 22. junija 2025, je skozi občino peljal še Argonavtski maraton, ki poteka v okviru praznovanja Argonavtskih dni na Vrhniki. Gre za vsakoletni dogodek, ki zbližuje šport, tradicijo in lokalno skupnost ter nagovarja tako vrhunske kolesarje kot rekreativne udeležence.

    Kolesarski maraton ponuja tri razdalje: Družinski maraton (24 km), Mali maraton (63 km) in Argonavtski maraton (86 km), ki je letos zajel tudi velik del občine Dobrova – Polhov Gradec. Štart je bil ob 10.30 na Vrhniki, najdaljša trasa pa je kolesarje vodila čez Borovnico, Podpeč, Brezovico, nato pa skozi Dobrovo, Zaklanec, Dolenjo vas, Polhov Gradec, Setnik (Zalog), Planino nad Horjulom, Suhi dol, Šentjošt in Potok, nazaj proti Podlipi in Vrhniki.

    Gre za tehnično zahtevno in slikovito traso, ki poteka čez gozdove, gričevja in zaselke, ter vključuje tudi večje vzpone. Skozi občino se je vila kar lep del trase, ki je bil zaradi naravne razgibanosti še posebej atraktiven za kolesarje.

    Tako kot pri Franji so tudi tukaj krajani pozdravili karavano, ki je s svojim gibanjem v okolje prinesla prijetno vzdušje.

    Občina Dobrova – Polhov Gradec s svojo naravno lepoto, razgibanostjo ter primerno infrastrukturo ostaja pomemben člen na zemljevidu slovenskih rekreativnih kolesarskih poti.

    M.D.

  • Kresovanja ob dnevu državnosti

    Kresovanja ob dnevu državnosti

    V občini Dobrova – Polhov Gradec so tudi letos obeležili dan državnosti s tradicionalnimi kresovanji, čeprav so sušne razmere in z njimi povezani ukrepi nekoliko vplivali na potek dogodkov.

    V Gabrju je kresovanje potekalo dan prej kot običajno, in sicer v ponedeljek, 23. junija. Po večerni sveti maši pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika so se domačini zbrali ob ognju, ki je bil letos prvič organiziran ob prisotnosti gasilcev PGD Hruševo. Ti so poskrbeli za požarno varnost, saj je bil naslednji dan že uveljavljen nov ukrep o povečani požarni ogroženosti. Kljub previdnostnim ukrepom je kres zagorel in druženje ob domači pogostitvi se je nadaljevalo še dolgo v noč. Kresovanje ni bilo izvedeno dan prej zaradi uveljavitve ukrepa o požarni ogroženosti, temveč zaradi drugih razlogov.

    V Šentjoštu bi se kres moral prižgati naslednji dan, 24. junija, ob postavitvi nove slovenske zastave na Kogeljču. Zaradi razglašene velike požarne ogroženosti pa je bil kres izveden v simbolni obliki – z manjšim odprtim ognjem v varnem, nadzorovanem kurišču.

    Oba kresovanja sta tako obeležila praznik države, hkrati pa pokazala, da znamo ob praznovanjih ohranjati odgovornost do narave in varnosti.

    M.D.

  • 33. Dan pod Lovrencem

    33. Dan pod Lovrencem

    V nedeljo, 22. junija, je v Polhovem Gradcu potekal že 33. Dan pod Lovrencem, prireditev Turističnega društva Briše, ki vsako leto privabi številne obiskovalce iz domače občine in širše okolice.

    Dogajanje se je začelo ob 14.30 z bogatim sprevodom, ki je potekal vse od Briš, mimo postaje v Polhovem Gradcu pa vse tja do Polhograjske graščine. Sprevod so sestavljali konjeniki, stare kmečke vprege, starodobni traktorji in motorji, narodne noše, godba Dobrova–Polhov Gradec, ter zapravljivčka Kmetije pri Bitenc iz Horjula in Kmetije Avšič iz Savelj. Sprevod je navdušil številne obiskovalce, ki so se zbrali ob poti in v parku Polhograjske graščine, kjer je sledil prvi del kulturnega programa.

    Ob 15. uri je v grajskem parku zaživela dramska predstava Kovačije v izvedbi Dramske skupine Neptun. Igra, ki je prikazovala življenje in delo kovačev, je skozi hudomušne prizore obudila duh preteklosti.  

    Po končani predstavi so godbeniki, konjeniki in ostali sodelujoči obiskovalce pospremili do glavnega prizorišča pri Pograjskem domu. Tudi letos je bilo prizorišče obogateno s peko kruha, prikazom domačih obrti in ustvarjalnim kotičkom za otroke. Letos prvič se je drugi del kulturnega programa odvijal pred odrom, kjer je po prihodu povorke povezovalec Gregor Čuden predstavil vse sodelujoče. Program so dodatno obogatili tudi folkloristi ter mladi harmonikaši. Prisotne je nagovorila tudi podžupanja Ana Oblak, ki je izrazila spoštovanje do organizatorjev in poudarila pomen takšnih dogodkov za povezovanje skupnosti in ohranjanje dediščine.

    Sledile so tradicionalne kmečke igre, ki so letos prvič potekale neposredno ob odru, kar je dodatno pritegnilo pozornost občinstva. Pomerile so se štiri ekipe: PGD Polhov Gradec, Briše, ter dve godbeni ekipi – otroci in mladinci. Tekmovalci so se pomerili v štirih nalogah: prva je predstavljala metanje podkev, druga je zahtevala moč in spretnost, saj so se tekmovalci pomerili v hitrostnem puljenju žebljev. V tretji igri so skupine najprej morale določiti dvojice, se pripraviti na pozicijo samokolnice t.i. šajterge, se čim hitreje prebiti na drugo stran in z usti zagrabiti enega izmed jabolk, ki so plavali v sodu z vodo. Cilj igre je bilo prinesti čim več jabolk na začetno pozicijo. Četrta igra je od tekmovalcev preizkušala ravnotežje, saj so se morali s hoduljami odpraviti na drug konec poligona in nazaj, kar je večini tekmovalcev povzročalo kar velike težave. Ne glede na vse, so se obiskovalci in navijači ob težki nalogi kar precej nasmejali.  Po koncu četrte igre je bil rezultat za prvo mesto izenačen, zato sta se ekipi PGD Polhov Gradec in godba mladinci pomerili še v zadnji, dodatni igri polaganja rok, kjer pa so zasluženo zmagali gasilci iz PGD Polhov Gradec. Igre polne smeha, tekmovalnega duha in navijaškega vzdušja so dobile zmagovalca. Drugo mesto so osvojili godbeni mladinci, tretje Briše in četrto mesto godbeni otroci.

    Na stojnicah okoli prizorišča so obiskovalci lahko poskušali domače dobrote, obiskali klekljarice in poskusili sveže pečen kruh iz krušne peči. Skozi popoldne je potekal tudi bogat srečelov, ki je, kot vsako leto, pritegnil veliko zanimanja in dobrih nagrad.

    Po kulturnem programu je sledila veselica z ansamblom Banovšek, ki je s svojo glasbo poskrbel, da se je plesalo in družilo še dolgo v noč.

    M.D.
    Foto: Janez Dolinar, arhiv godbe DPG

  • 70 LET POGUMA IN NOVO SRCE HRUŠEVEGA

    70 LET POGUMA IN NOVO SRCE HRUŠEVEGA

    Hruševo, 14. junija 2025 – V soboto je na Hruševem potekala slovesnost ob 70-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Hruševo, ki je ob tej priložnosti prevzelo novo gasilsko vozilo Toyota Hilux – pomembno pridobitev za varnost kraja.

    Praznovanje se je začelo s postrojem gasilcev in prihodom praporov ob zvokih slovenske in gasilske himne, ki jo je zapel Fantovski kvartet. Navzoče so nagovorili visoki gostje. Župan Občine Dobrova-Polhov Gradec, g. Jure Dolinar, je poudaril pomen društvenega delovanja in dejal: »Vsako društvo je pomemben člen v občini in točka povezovanja med krajani, kjer se gradi solidarnost in vrednote skupnosti.« Njegove besede so zbrane opomnile, da gasilstvo daleč presega operativno delo – je način življenja in temelj lokalne identitete. Sledil je nagovor tov. Simona Černeta, člana poveljstva Gasilske zveze Slovenije in poveljnika Gasilske zveze Regije Ljubljana, ki je izpostavil izjemno predanost prostovoljcev: »Na tisoče ur je vloženih v gasilsko delo. Te ure osmišljajo naša življenja, omogočajo osebno rast in koristijo celotni družbi.«

    Predsednik PGD Hruševo, tov. Franc Kožuh, je povzel razvoj društva in poudaril, da novo vozilo ni le tehnična okrepitev, temveč simbol pripravljenosti, povezanosti in odgovornosti. Ključe novega vozila je iz rok poveljnika GZ Dolomiti, tov. Andreja Slovše, prevzel poveljnik PGD Hruševo, tov. Marko Božnar, ta pa jih je simbolično predal vozniku tov. Alešu Bozovičarju, ki je z zvočnim signalom oznanil prihod novega jeklenega sodelavca. Slavnostni trak sta prerezala župan, g. Jure Dolinar, in predsednik društva, tov. Franc Kožuh, blagoslov vozila pa je opravil župnik Župnije Dobrova, g. Janez Kvaternik.

    PGD Hruševo je eno izmed več kot 1300 društev, registriranih pri Gasilski zvezi Slovenije, a je njegovo delovanje neprecenljivo za kraj, ki ga ščiti, povezuje in mu daje občutek varnosti. Vrednote, kot so solidarnost, pripravljenost in predanost, niso le besede, temveč vsakdanja praksa članov društva. Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi priznanja zaslužnim posameznikom – članom komisije za izdelavo vozila, izvajalcem predelav, sponzorjem, donatorjem in podpornikom projekta. Podeljena so bila tudi odlikovanja Gasilske zveze Slovenije, odlikovanje II. stopnje je prejel Albin Žerovnik, odlikovanje I. stopnje pa so prejeli Brane Čamernik, Franc Kožuh in Rafael Peklaj. Naše društvo pa je prejelo plamenico II. stopnje, visoko priznanje za dolgoletno uspešno delo.

    Slavje se je nadaljevalo pod šotorom z veselo glasbo Ansambla Spev. Ob tej obletnici je PGD Hruševo znova pokazalo svojo vlogo – kot gasilska enota in kot srce kraja, ki utrjuje vrednote solidarnosti, sodelovanja in poguma.

    Iskrena hvala vsem sokrajanom, gostom ter udeležencem od blizu in daleč, ki ste s svojo prisotnostjo in podporo soustvarili nepozaben dogodek.

    Z gasilskim pozdravom – Na pomoč!

    PGD Hruševo

    Foto: Jakob Bister

  • Uspehi PGD Šentjošt in PGD Dvor na državnem gasilskem tekmovanju

    Uspehi PGD Šentjošt in PGD Dvor na državnem gasilskem tekmovanju

    V soboto in nedeljo 14. in 15. junija, je v Gorišnici potekalo državno gasilsko tekmovanje, ki je v dveh dneh zbralo več kot 5.000 najboljših gasilcev iz vse Slovenije. Tekmovanje je potekalo v gasilsko-športnih disciplinah, v soboto so se pomerile mladinske ekipe, v nedeljo pa članice, člani in starejše ekipe. Med najboljšimi so se izkazali tudi gasilci iz Prostovoljnega gasilskega društva Šentjošt in Prostovoljnega gasilskega društva Dvor.

    Na nedeljskem delu tekmovanja, namenjenem članskim ekipam, je nastopilo kar 196 ekip. V kategoriji člani A so gasilci PGD Šentjošt pokazali odlično pripravljenost, ekipni duh in vrhunsko znanje, saj so v izjemno močni konkurenci osvojili odlično 4. mesto. S tem so dokazali, da društvo iz Šentjošta tudi na državnem nivoju sodi v sam vrh slovenskega gasilstva in se s tem uvrstili na kvalifikacije za gasilsko olimpijado 2026.

    Prostovoljno gasilsko društvo Dvor je na državnem mladinskem tekmovanju zastopalo kar z dvema ekipama – ekipo pionirk in ekipo mladincev. Obe ekipi sta dosegli izjemne rezultate, ki so plod predanih vaj, odlične ekipne povezanosti in nepopustljive borbenosti.

    Pionirke so se na tekmovanju res izkazale. Že pri prvi vaji z vedrovko so z odličnim časom postavile nov društveni rekord, v štafetnem teku pa so s časom 75,60 sekund postavile celo državni rekord – ne le med pionirkami, temveč tudi med pionirji. Na koncu so v konkurenci 48 ekip dosegle odlično 6. mesto, do bronastega odličja pa jih je ločilo manj kot tri desetinke sekunde.

    Tudi mladinci PGD Dvor so se izkazali. Kljub manjši napaki pri vaji z ovirami so v nadaljevanju pokazali odlično zbranost in s štafetnim tekom postavili nov društveni rekord s časom 78,02 sekund. V konkurenci 54 ekip so se uvrstili na visoko 7. mesto, kar jih postavlja med najboljše mladinske ekipe v Sloveniji.

    Vsi rezultati potrjujejo, da gasilski podmladek in člani v omenjenih društvih dosegajo izjemne uspehe, ki temeljijo na timskem delu, predanosti in strokovnem mentorstvu. Pohvale gredo tudi mentorjem, staršem in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravah in organizaciji.

    Iskrene čestitke ekipam PGD Šentjošt in PGD Dvor!

    M.D.

    Foto: Klemen Zibelnik, PGD Šentjošt