Avtor: MojaObčina.si Borovnica

  • 50 žensk v eni uri – maraton preobrazb Uršule Vratuša Globočnik

    50 žensk v eni uri – maraton preobrazb Uršule Vratuša Globočnik

    Gre za soavtorsko delo, za to se je pripravljala s pregledom svetovne literature in zgodovine ter izluščitvijo 50 ženskih osebnosti, ki so pustile pečat. Da predstava ni predolga, nekatere samo omeni, drugim da besedo, nekatere samo zaplešejo. “Koncept je torej skakanje iz lika v lik, nenehno preoblačenje, menjava lasulj in čevljev, ki pa ga povezuje komentar, torej, kako so ženske med seboj povezane.”
    Vsaka ženska je svoj odtenek in vsaka ženska ima množico odtenkov, bi lahko povzeli sporočilo te predstave. “Lepota je
    v vseh teh barvah in kopici kostumov, lasulj in rut, ki čakajo, da jih ženska nadene. Glavna misel verjetno zazveni na koncu predstave: sprehodili smo se skozi evolucijo, ženske so seveda drugačne kot v preteklosti, in čeprav lahko svoje telo po mili volji zdaj spreminjajo in “retuširajo” na družabnih omrežjih, pa nekaj ostaja še od Eve: večno hrepenenje po vrnitvi v raj. Jaz to vidim kot ženska prizadevanja za pravičnost, lepoto, čistočo, ljubezen, nego,” je povedala avtorica in nastopajoča Uršula Vratuša Globočnik.  
     
    Med največjimi izzivi igranja monokomedije, v kateri nastopi toliko vlog, omeni zataknitev v kakšnem krilu z zadrgo in pridobitev občinstva, da si upa smejati na glas. Pravi, da morajo biti liki kontrastni, paziti je treba, da se spreminja glas, gibanje telesa, pogled, atmosfera lika. Igralka je bila vesela odziva publike in hvaležna za dobro organizacijo, zahvaljuje se tudi tehniku Matjažu Trčku.
    Uršula ima sicer korenine v Borovnici, tu so živeli njeni stari starši in oče v mladosti. Sama je rojena v Ljubljani, a tam se nikoli ni počutila tako domače, kot se zadnje pol leta v Borovnici. Pot jo je zanesla tudi v
    Moskvo, kjer je preživela štiri pestra leta, na koncu pa ugotovila, da brez slovenske narave ne more. “Borovnica mi daje mir, rada pišem ob pogledu na gozd, opažam, da se tu lažje zberem, kot sem se ob pogledu na bloke.”
     
    Sicer pa jo je nastopanje zabavalo in poživljalo že od malih nog. Najprej se je odločila za poletno gledališko šolo v Rusiji, potem je v Moskvi opravila sprejemne izpite in študij. To so bila njena najbolj pestra leta, ki jih, kot pravi, ne zamenja za nič. “
    Zelo rada imam nove vtise, tam pa sem se potopila v svet drugačne kulture, pa vendar meni domače, to je nekaj slovanskega v nas, kot bi vstopila v prejšnje življenje. Pridobila sem prijatelje svoje duše.” Po vrnitvi v Slovenijo je magistrirala na AGRFT in z režiserjem Nennom Harlekinom sta pripravila tudi to predstavo.
    Trenutno nastopa še v komediji Obiski, v otroških predstavah, vodi gledališke delavnice, za Mah teater je pripravila dramatizacijo in režirala je predstavo Bobri, ki smo jo v Borovnici videli pred kratkim. Zaposlena je na RTV Slovenija in ko se vrne s porodniške, bo sporočila, kdaj “prižgati enko”. 
    Pa njene želje za naprej? Nastop v filmu ali nanizanki, gostovati z
    monomedijo, igrati še v kakšnem gledališkem projektu, kaj napisati in izdati ter vse to uspešno uskajevati z družinskim življenjem. Kar je recimo v primeru te predstave pomenilo – vaditi z otrokoma, ki lezeta po odru in sprejemati čestitke z obema v naročju.
     

    Rok Mihevc
    Foto: Drago Videmšek
     

  • Aleksander Jerič – šahist, sodnik, učitelj …

    Aleksander Jerič – šahist, sodnik, učitelj …

    Šah je v občini Borovnica s svojo dolgoletno tradicijo prisoten že od leta 1870, ko je Borovničan Gašper Kos na šahovskem tekmovanju Avstro-Ogrske zasedel izjemno 2. mesto. Sčasoma je zaradi težkih časov ter prve in druge svetovne vojne šahovsko življenje v Borovnici nekako zamrlo.
    Leta 1953 se je v Borovnico priselil gospod Aleksander Jerič, kjer si je ustvaril dom in družino. Takoj se je vključil v družbeno življenje ter zaradi svoje aktivnosti, znanja in predanosti delu postal zelo priljubljen in spoštovan med ljudmi. Zaradi ljubezni do šaha je bil leta 1958 glavni pobudnik in ustanovitelj Šahovskega kluba Borovnica, ki je dotlej deloval kot sekcija Prosvetnega društva Vzajemnost. Zaradi svojih organizacijskih sposobnosti je v Šahovskem klubu dolga leta opravljal in zasedal najvišje funkcije. Organizacija šahovskih turnirjev, kot tudi nastopanje borovniških šahistov na raznih tekmovanjih širom takratne Jugoslavije in nato Slovenije, je z odlično izvedbo tlakoval ravno gospod Aleksander Jerič. Kot šahovski sodnik je zelo uspešno sodil na mnogih tekmovanjih. Ravno zaradi te profesionalnosti je leta 1970 dobil povabilo takratnega jugoslovanskega šahovskega in političnega vrha, da postane eden od sodnikov na Šahovski Olimpijadi v Skopju. Ob vsem navedenem pa je največ pozornosti v svojem življenju posvetil izobraževanju osnovnošolcev in mladine, ki jih je skoraj 50 let kot mentor in šahovski učitelj seznanjal s prvimi koraki na črno-belih poljih. Uspehi niso izostali, saj so njegovi šahisti posegali po najvišjih mestih na šahovskih tekmovanjih. Njegov trud pa je bil gotovo poplačan leta 1976, ko je njegov sin Simon (Simon Jerič IM) postal pionirski republiški prvak. Gospod Aleksander Jerič je leta 2013 za svoje delo na področju šaha v Borovnici prejel Zlato plaketo Občine Borovnica ter leta 2022 Bronasto plaketo Šahovske zveze Slovenije. Poleg tega je prejemnik tudi drugih odlikovanj ter priznanj s področja dela in politične angažiranosti. Kljub 93 letom je bil gospod Aleksander Jerič še vedno čvrstega koraka ter bistrega uma in je z zanimanjem spremljal vsa dogajanja na šahovskem področju.
    Z globokim spoštovanjem se bomo spominjali njegovega dela in vsega, kar nam je zapustil v svojem bogatem šahovskem življenju.

    Boštjan Zakrajšek, predsednik Šahovskega kluba Borovnica

     

  • Aleksander Jerič – šahist, sodnik, učitelj, …

    Aleksander Jerič – šahist, sodnik, učitelj, …

    Šah je v občini Borovnica s svojo dolgoletno tradicijo prisoten že od leta 1870, ko je Borovničan Gašper Kos na šahovskem tekmovanju Avstro-Ogrske zasedel izjemno 2. mesto. Sčasoma je zaradi težkih časov ter prve in druge svetovne vojne šahovsko življenje v Borovnici nekako zamrlo.
    Leta 1953 se je v Borovnico priselil gospod Aleksander Jerič, kjer si je ustvaril dom in družino. Takoj se je vključil v družbeno življenje ter zaradi svoje aktivnosti, znanja in predanosti delu postal zelo priljubljen in spoštovan med ljudmi. Zaradi ljubezni do šaha je bil leta 1958 glavni pobudnik in ustanovitelj Šahovskega kluba Borovnica, ki je dotlej deloval kot sekcija Prosvetnega društva Vzajemnost. Zaradi svojih organizacijskih sposobnosti je v Šahovskem klubu dolga leta opravljal in zasedal najvišje funkcije. Organizacija šahovskih turnirjev, kot tudi nastopanje borovniških šahistov na raznih tekmovanjih širom takratne Jugoslavije in nato Slovenije, je z odlično izvedbo tlakoval ravno gospod Aleksander Jerič. Kot šahovski sodnik je zelo uspešno sodil na mnogih tekmovanjih. Ravno zaradi te profesionalnosti je leta 1970 dobil povabilo takratnega jugoslovanskega šahovskega in političnega vrha, da postane eden od sodnikov na Šahovski Olimpijadi v Skopju. Ob vsem navedenem, pa je največ pozornosti v svojem življenju posvetil izobraževanju osnovnošolcev in mladine, ki jih je skoraj 50 let kot mentor in šahovski učitelj seznanjal s prvimi koraki na črno belih poljih. Uspehi niso izostali, saj so njegovi šahisti posegali po najvišjih mestih na šahovskih tekmovanjih. Njegov trud pa je bil gotovo poplačan leta 1976, ko je njegov sin Simon (Simon Jerič IM) postal pionirski republiški prvak. Gospod Aleksander Jerič je leta 2013 za svoje delo na področju šaha v Borovnici prejel Zlato plaketo Občine Borovnica ter leta 2022 Bronasto plaketo Šahovske zveze Slovenije. Poleg tega je prejemnik tudi drugih odlikovanj ter priznanj s področja dela in politične angažiranosti. Kljub 93 letom je bil gospod Aleksander Jerič še vedno čvrstega koraka ter bistrega uma in je z zanimanjem spremljal vsa dogajanja na šahovskem področju.
    Z globokim spoštovanjem se bomo spominjali njegovega dela in vsega, kar nam je zapustil v svojem bogatem šahovskem življenju.

    Boštjan Zakrajšek, predsednik Šahovskega kluba Borovnica

     

  • Čebelarji praznovali 90-letnico

    Čebelarji praznovali 90-letnico

    Letošnje leto je za Čebelarsko društvo Borovnica praznično leto. Samo društvo praznuje 120 let delovanja, kar bomo obeležili z več dogodki. A o tem več v kakšni drugi številki. 
    Društvo smo predvsem ljudje, ki to društvo sestavljamo, gradimo in plemenitimo. Na naših rednih srečanjih, ki jih imamo skoraj vsak prvi torek v mesecu, se večkrat znamo tudi poveseliti, ko kakšen član »prizna« svojo povišico v letih. Posebno slavnostno je takrat, ko gre za okroglo obletnico. Zato smo tokratni prvi torek obeležili nekoliko drugače. V pražnjeuniforme oblečeni smo se odpravili k našemu Tonetu Lenarčiču na grič. Ravno dan pred tem je dopolnil 90. rojstni dan. 
    Ob našem petju Slakovega Čebelarja, se mu je na obrazu narisal nasmeh. »Tega lepega presenečenja, pa še dolgo ne bom pozabil«, je dejal. Nazdravili smo njegovim letom in dolgemu čebelarskemu stažu. Čebelar je namreč dolgo, vse od leta 1984. Mnogi čebelarji mu zavidamo čebelarsko strateško pozicijo čebelnjaka. Je kot kralj na Betajnovi, le da v Laščah. Spomnimo, da je preletna razdalje čebele približno tri kilometre. In vse čebele, bodisi tvoje ali moje, društvene ali nedruštvene, znotraj tega radija tvorijo en velik čebelnjak. Tudi zaradi te pozitivne okoliščine – poenotene čebelarske prakse – je bil Tone – in je še – vedno uspešen čebelar. In aktiven član! Vrsto let je bil tudi član Nadzornega odbora društva. 
    Enotni smo si bili, da teh 90 let kar dobro skriva, saj nas je s svojimi prigodami dodobra nasmejal. Prav tako vzdržuje dvomestno številko družin v svojem čebelnjaku, kar marsikateremu mlajšemu večkrat ne uspeva. Tudi mi vam želimo, dragi Tone, da bi v vašem čebelnjaku in srcu še dolgo medilo ter rojilo. 
    Bog vas živi in s čebelarskim: Naj medi!

    V mojem srcu je nemir na jesenski ta večer.
    Tiho stopim sam čez prag
    ,
    grem v moj stari čebelnjak.

    Kako lepo mi zašumijo, kako lepo mi zadišijo,
    a v srcu mi spomin na mlade dni budijo.
    Čebelice, čebelice
    , saj moje ste prijateljice.
    Pozabi vas nikdar ta stari čebelar.

    Lojze Slak

    Za ČD Borovnica Janez Mevec

     

  • Pohod na razgledno točko

    Pohod na razgledno točko

    Pod vrhom Krimščka je razgledna točka in najvišja točka borovniške občine, na katero smo v času, ko obeležujemo 125 let športa, še posebej lepo vabljeni. Pot do razgledišča ni prenaporna in je tudi dobro označena, če pa jo prehodiš v prijetni družbi in lepem vremenu, si deležen še dobre volje in prijetnega klepeta. S to mislijo smo se v petek, 30. maja, tudi podali na našo »kontrolno točko«. Nekateri so pohod pričeli že v Borovnici, večina pa se nas je do vasice Zabočevo pripeljala z avti. V pogovornem tempu in z vmesnimi kratkimi postanki smo ubirali pot navkreber. Prej kot v dveh urah smo prišli na cilj, kjer se nam je odprl prelep razgled. Naša kotlina se je kopala v soncu in prelepih zelenih barvah, pogled pa je segal še mnogo dlje, tja do Ljubljane in gorenjskih hribov. Bili smo navdušeni. Na razgledni točki je tudi obeležje iz leta 1999, ko je bila uradna otvoritev razgledne točke ter drog, na katerem je izobešena slovenska zastava. Seveda smo v pohodniške kartončke odtisnili žig, si privoščili malico iz nahrbtnika in naredili obvezno skupinsko fotografijo. Na izhodišče smo se vrnili po isti poti. 
    Naš pohodniški podvig je v verzih takole lepo zapisala pohodnica Maja Okrožnik:

    »Smo se zbrali, 
    se na pot podali, 
    malo počivali in klepetali, 
    pa tako do cilja pricapljali. 
    Prvi žig smo prislužili! 
    Kam naslednjič bomo krenili?«

    Zapisala: Marjetka Rot

     

  • FS Klas in FS Šumnik z usnjarsko stavko ohranili državni nivo

    FS Klas in FS Šumnik z usnjarsko stavko ohranili državni nivo

    Na odru območnega Maroltovega srečanja, ki je bilo aprila na Dolskem, so se člani predstavili v dveh skupinah, torej z dvema spletoma. S prvim so predstavili prihod vojakov domov, z drugim pa so se preselili v čas stavke v usnjarski delavnici leta 1922 na Vrhniki. V zadnjih dveh stoletjih je namreč na območju Vrhnike usnjarstvo odigralo pomembno vlogo, ki pa je žal s propadom tovarne IUV – Industrija usnja Vrhnika – leta 2008 presenetljivo propadlo, poleg tega so počasi potonile tudi razne usnjarske delavnice, ki so se trudile ohraniti vsaj del te panoge pri življenju. 
    Razgiban splet prikazuje dogajanje v eni od delavnic, kjer je zavrelo med delavci, saj je bilo delo težko in naporno, plačilo pa skromno in ni zadostovalo za preživetje družin. Delavci so se uprli in prenehali z delom, lastniki pa so naredili vse, da bi delavce vrnili na delo. Avtorica spleta je osnovno dogajanje utemeljila na zgodovinskih virih in literaturi, dogajanje temelji na znanstvenih prispevkih v Vrhniških razgledih ter na objavah takratnega dnevnega časopisa. 
    Za ureditev kostumske podobe in pripomočkov na odru se je Marija
    Čipić Rehar obrnila na zadnjega usnjarja, Ignaca Jeršinoviča, ki ima še vedno usnjarsko delavnico na Vrhniki, ter na kustose Muzeja usnjarstva na Slovenskem, tako da so pripomočki kot tudi deli kostumov narejeni v skladu z ohranjenimi viri. 
     
    Člani so se z obema spletoma uvrstili najprej na regijski nivo, kasneje pa so dosegli še državnega in se iskreno veselijo novega uspeha. Aktivni so bili še na nekaterih drugih dogodkih, izpostavimo nastope za Znanstveno raziskovalni center SAZU pri odprtju razstave Ples – Živa dediščina Evrope v gibanju ter na zaključku mednarodne konference How
    sustainable is dance as ICH? v atriju ZRC. Gostovali so tudi v Žireh in Mengšu. Poleti jih čaka še zanimiva dogodivščina na mednarodno turnejo na Ciper.  

    Rok Mihevc 
    Foto: Aleš Žnidaršič 

  • Kroženje med kartami, orodjem in gasilskimi spretnostmi

    Kroženje med kartami, orodjem in gasilskimi spretnostmi

    Prav v ta namen Gasilske zveze pripravljajo tudi različna tekmovanja, eno takih je bilo v nedeljo, 18. maja. PGD Brezovica pri Borovnici in mladinske komisije Gasilske zveze Vrhnika so pripravili občinsko orientacijo, na kateri je nastopilo 300 tekmovalcev in mentorjev, skupaj 75 ekip. 
    Najmlajši pionirji so morali premagati 2 kilometra dolgo progo s tremi kontrolnimi točkami, mladinci 3 kilometre s petimi točkami, pripravniki pa so imeli 5 kilometrov dolgo progo s šestimi kontrolami. Na teh točkah so morali prikazati svoje gasilske spretnosti – spajanja in zvijanje cevi, vezava vozlov in različnega orodja, seveda pa je ena pomembnejših razumevanje kart in orientacija v prostoru.
    Kot je povedal predsednik društva Ciril Trček, so bili zmagovalci vsi, ki so se v hladnem in deževnem vremenu podali na progo in srečno prispeli do cilja. “Pa tudi vsi, ki so skrbeli, da je tekmovanje v tako neugodnih pogojih nemoteno potekalo, od sodnikov, redarjev, kuharjev in vseh drugih pomagačev
    iz vrst domačega društva.” Največji izziv je bil po njegovih besedah priprava proge, ki je morala ostati v tajnosti do dneva tekmovanja, saj so bile radovedne oči domačega podmladka stalno na pecljih, da bi dobile kakšno informacijo že pred samim startom. Zahvalil se je še občanom za strpnost in potrpežljivost v prometu, saj je bilo ob cestah parkiranih kar nekaj avtomobilov, na cesti pa ogromno otrok.
     

    Rok Mihevc 
    Foto: PGD Brezovica pri Borovnici

  • Železniška postaja zasijala v novi luči

    Železniška postaja zasijala v novi luči

    V sklopu prenove je bil zgrajen 160 metrov dolg bočni in 240 metrov dolg otočni peron z nadstrešnicami in pripadajočo opremo. Prenovljena je tudi tirna infrastruktura. Za lažji in varnejši dostop do peronov je zgrajen 24 metrov dolg podhod z dvema dvigaloma in stopniščema, ki sedaj omogoča varen in lažji dostop. Urejeno je tudi poslopje, vključno s čakalnico in sanitarijami. Za prebivalce ob progi pa so najpomembnejše protihrupne ograje, teh je bilo postavljenih za več kot 1,2 kilometrov.  

    Kot je povedala ministrica, je z nagradnjo postaje zagotovljena zmogljivejša infrastruktura, ki omogoča večjo funkcionalnost, večjo varnost, fleksibilnost in prepustnost železniškega prometa. Projekt je zajemal tudi nadgradnjo delov odsekov Brezovica–Preserje in obratno, postajališča Notranje Gorice, nadomestni most, signalnovarnostne naprave in še nekaj kilometrov protihrupnih ograj. Za nadgradnjo postaj Brezovica in Preserje ter za nov podvoz s postajališčem v Vnanjih Goricah pa je v teku javno naročilo za izvedbo del.  

    Več kot 44 milijonov evrov je prispevala Evropska komisija in ta evropska sredstva so se po oceni vodje predstavništva komisije v Sloveniji Jerneje Jug Jerše dobro porabila. Med povabljenimi gosti so bili še župan Brezovice Metod Ropret in podžupan Marko Čuden, direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, namestnica direktorja SŽ Potniški promet Darja Kocjan, vodja sektorja za investicije v železnice na DRSI Dejan Jurkovič in župan Peter Črnilogar. Ta je v svojem govori izpostavil zgodovinski pomen železnice za razvoj kraja in skrb za tovrstno dediščino. Izrazil je pričakovanje, da bo pri tem sodelovala tudi država, prav tako pri potrebni predhodni zagotovitvi prometne povezave z Vrhniko do gradbišč, ko bo prišlo do gradnje nove proge od železniške postaje do Logatca. Opozoril je še na nujnost čimprejšnje posodobitve preostalih odsekov ceste do Vrhnike in nujne zagotovitve varne povezave za krajane Dola. Kot pišejo na občini, naj bi ministrica Alenka Bratušek obljubila, da si bo našla čas, da pregledajo glavne prometne izzive občine. 

    Program, ki ga je povezovala Slavi Košir, so popestrili borovniški glasbeniki Glasbene šole Vrhnika. Zanimivo pa na dogodek niso bili javno povabljeni občani, pač pa samo zgoraj našteti in drugi gostje. Kot so zaradi nejevolje domačinov pojasnili na Facebooku občine Borovnica, je interni dogodek pripravilo ministrstvo, občina pa, da se je v zvezi z obveščanjem ravnala po navodilih. Se pa domačini Jel sprašujejo, kdaj bo otvoritev tudi njihovega podhoda, ki ga po vseh obnovitvenih delih še bolj kot prej že ob najmanjšem deževju zaliva voda in onemogoča normalno prehajanje tako peš kot z avtomobilom. 

    Rok Mihevc 

    Foto: Ministrstvo za infrastrukturo 

  • Najava razpisa za podpore drobnemu gospodarstvu v občini

    Najava razpisa za podpore drobnemu gospodarstvu v občini

    Javni razpis za dodeljevanje finančnih pomoči za pospeševanje razvoja obrti, podjetništva in malega gospodarstva v Občini Borovnica v letu 2025 iz proračunskih sredstev Občine Borovnica in Območne obrtno-podjetniške zbornice Vrhnika, na katerem bo s strani Občine Borovnica predvidoma razpisanih 6.000 evrov, bo na spletnih straneh Občine Borovnica in OOZ Vrhnika predvidoma objavljen v prvi polovici julija 2025, prijavni rok pa bo 30. 9. 2025.

    Občina Borovnica

  • Javni poziv

    Javni poziv

    Javni poziv za sofinanciranje udeležbe osnovnošolskih otrok v programih aktivnih poletnih počitnic v letu 2025

    1.      Predmet javnega poziva je sofinanciranje stroškov udeležbe osnovnošolskih otrok s stalnim ali začasnim prebivališčem v občini Borovnica v programih aktivnih poletnih počitnic kateregakoli izvajalca na območju Republike Slovenije v času od vključno 26. 6. 2025 do vključno 31. 8. 2025.

    2.      Kot aktivne počitnice se štejejo organizirane dnevne aktivnosti za večje število otrok, ki se v večji meri dogajajo na prostem in vključujejo različne aktivnosti namenjene igri, učenju in druženju kot na primer športne aktivnosti, organizirano igro, izlete, delavnice ipd., v trajanju najmanj 6 ur na dan.

    3.      Upravičencem se sofinancira udeležba v programih do največ 6,00 EUR na dan za največ 10 dni udeležbe, pri čemer je otrok lahko vključen v več različnih programov.

    4.      Sofinanciranje se zagotovi v obliki izplačila na transakcijski račun upravičenca, ki mora vlogi priložiti račune ali druge listine, s katerimi izkaže udeležbo svojega otroka v programu, višino cene programa in da je stroške programa že poravnal.

    5.      Vloge za sofinanciranje bodo od objave tega javnega poziva do zaključka na voljo v sprejemni pisarni Občine Borovnica v času uradnih ur ali na spletni strani Občine Borovnica http://www.borovnica.si.

    6.      Vloge se lahko odda osebno na sedežu ali na naslov: Občina Borovnica, Paplerjeva 22, 1353 Borovnica od vključno 26. 6. 2025 do najkasneje 15. 9. 2025.

    7.      Vse vloge bo obravnavala strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Vlagatelji, ki bodo oddali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi. O upravičenosti do sofinanciranja bo odločeno z odločbo občinske uprave najkasneje v 30 dneh od prejema vloge.

    8.      Vse dodatne informacije v zvezi z javnim pozivom zainteresirani dobijo na e-naslovu obcina@borovnica.si ali na tel. št. 01 75 07 460.

    9.      Sredstva za sofinanciranje so zagotovljena v proračunu Občine Borovnica za leto 2025 na proračunski postavki 418028 do vključno 15. 9. 2025 oz. do porabe sredstev.

    Občina Borovnica