Predstava Mesarica je bila zelo drugačna, takšnih v Borovnici nismo vajeni. Uprizarja jo pet igralcev, animatorjev, ki so hkrati tudi glasbeniki, nosi pa tako elemente folklore kot tudi značilnosti intermedialne uprizoritve. Namen projekta je pripeljati alternativno, satirično, živahno glasbeno predstavo v vsako slovensko vas, je povedal režiser Matija Solce, ki je Levstikovo pripoved Martina Krpana postavil v gostilniško okolje. “Zadeve nastanejo iz življenja in gledališče jemljemo kot del življenja na tak način, da ga interpretiramo na različne načine. Delamo klasike, a ljudem ponudimo čisto nekaj drugega, nov pogled, ki na nek način tudi provocira. Glavna stvar je to, da se razbije četrto steno in da je zadeva vsakič drugačna, ker se vsakič znova prilagodimo drugi situacijo. Vsakič znova je premiera za nas.” Veliko je stika s publiko in veliko je glasbe. “Ego iz igralcev zbijem na ta način, da jim dam veliko za misliti, da jim dam veliko ritma in podrobnosti, ki jih morajo obvladati, zato da pozabijo nase in da razmišljajo o kompoziciji. In to je smisel gledališča, kako objektivizirati igralca. To je zmeraj problem, kako se znebiti svojega ega. In mislim, da to dosegam na ta način, da se ukvarjam z gledališčem kot z glasbeno kompozicijo. To je tudi moja teza v doktorski disertaciji.” Igra vsebuje tudi komade, ki so naprejene proti avtoritetam. “Iz vseh ljudi se delamo norca, v končni fazi tudi iz samih sebe, zato lahko tudi to delamo.” Kot še pove Solce, so igralci z vseh vetrov in delujejo projektno. “V osnovni nam je čisto vseeno, ali igramo na kakšnem festivalu ali v čisto zakotni vasi. Ne bom rekel, da je to Borovnica (smeh), to je še boljše, saj je večji izziv kot na kakšnem festivalu, kjer točno veš, kaj pričakovati od publike.” In tudi borovniška publika je bila nad videnim navdušena, po enourni predstavi je sledil še koncert vseh petih igralcev, ki so, kot smo lahko videli in slišali, tudi glasbeniki. Prav ta ekipa pa organizira tudi Kavč festival, ki je bil lani znova izveden tudi v Borovnici.
Letos je za organizacijo na vrsto prišel HUD Karel Barjanski v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Vrhnika, Kulturnim društvom Borovnica, Društvom podeželskih žena Ajda, Ženskim pevskim zborom Tonja in Društvom Zabočela. Približno 150 udeležencev se je kljub jutranjemu mrazu zbralo pred Krajevno knjižnico dr. Marje Boršnik, kjer so pevke Tonjepod vodstvom Tine Vahčič s slovensko himno in še nekaj pesmimi otvorile Kulturahod 2025. Pot je najprej vodila na Staro postajo, na razgledno točko, na kateri je Sabina Leben iz sekcije Kulturnega društva za ohranjanje dediščine predstavila začetke poselitve Ljubljanskega barja pred 6000 leti, prve načine transporta, ideje o izsuševanju barja, nekaj več je povedala tudi o največjem in najlepšem premostitvenem objektu na trasi Dunaj– Trst, Stari postaji, za zaključek pa je interpretirala pesem Otona Župančiča “Z vlakom”, ki priča o domotožju pesnika, ko je potoval v tujino. Sledil je spust nazaj v dolino, k stebru viadukta, kjer se je Helena Petrič, prav tako iz sekcije za ohranjanje dediščine, osredotočila na gradnjo mosta, ki je nesprejemljivo zarezal v Borovnico. Slišali smo kar nekaj zanimivih informacij, o tipskih hišah za inženirje, da so most zgradili brez železa in cementa in da so dobro zaslužile tudi kmetije, ki so si tako dobro opomogle. Ker je bila Borovnica prva železniška postaja južno od Ljubljane, je to prineslo razvoj turizma in večjo možnost za izobraževanje v Ljubljani. “Borovnica je z gradnjo doživela največjo slavo, pa žal tudi največje trpljenje, o katerem pa več prihodnje leto,” je že temo za Kulturahod 2026 napovedala Helena Petrič. Pot smo nadaljevali proti Stari pošti v borovniškem jedru, kjer je pohodnike pozdravil sam France Prešeren v izvedbi Matjaža Ocepka iz Gledališke skupine Šota. Prešeren je povedal, kako je v Borovnico hodil obiskovati svojega strica, ki je bil tukaj župnik, spodbudno je dejal, da smo Slovenci edini narod na svetu, ki ima na praznik kulture prost dan, navdušen pa je še ugotovil, kako veliko je borovniška vas prispevala k slovenski kulturi in literaturi ter da se bralna kultura zopet dviguje, saj je Borovnica med prvimi desetimi slovenskimi občinami po izposoji knjig. “Prav kultura je poleg jezika tisto, kar nam je na tem prepihu omogočilo, da smo vstali kot narod. Danes se nismo zbrali, da bi proslavili moj dan, danes sem prišel med vas, da se v tej vasi, kjer je beseda doma, poklonim vam za vse, kar ste prispevali k literaturi. Globoko spoštovanje za vse, kar ste naredili in sladko pričakovanje, da se bom udeležil vaših naslednjih razveseljevanj ob igrah, besedi in plesu.” Sledil je daljši sprehod do čuvajnice 666, kjer so nas z dobrotami in okrepčilom pričakale članice Društva podeželskih žena Ajda, Peter Bezeg iz Zgodovinskega društva Borovnica pa je par besed povedal o sami čuvajnici, o tem, kaj se je nekoč na tem mestu dogajalo in zakaj takšno ime. Predzadnja postaja Kulturahoda je bil paški most, ki ponuja čudovit razgled na Pako in Ljubljansko barje, kjer smo prisluhnili še nekaj zgodovinskim dejstvom o vasi in mostu. S pesmijo Bliža se železna cesta sta nas v zgodovino trase od Dunaja proti Trstu popeljala France Prešeren in njegova “na novo odkrita borovniška ljubica Karmen” iz Gledališke skupine Šota. V gasilskem domu na Bregu je sledilo še druženje in konkretno okrepčilo s pasuljem in čajem, za glasbeno spremljavo pa so poskrbeli Slavčki s Kužnce.
Za slovesen uvod so se potrudili pevci Mešanega pevskega zbora Mladi po srcu, pod vodstvom Iztoka Urbanca, in zapeli pesem, ki jo Slovenci še kako dobro poznamo: V dolini tihi. Gre za slovensko ljudsko oziroma narodno pesem, katere avtor in čas nastanka nista znana. Najbolj znana je priredba Ansambla Lojzeta Slaka in Fantov s Praprotna iz leta 1966, pod priredbo pa je podpisan Niko Zlobko, oče občanke Občine Log–Dragomer in velike umetnice: harfistke Mojce Zlobko Vajgl. Zbor je spremljala Orffova skupina iz Osnovne šole Log–Dragomer. Pesem V dolini tihi vstopa že v šesto desetletje, odkar jo je Lojze Slak s svojimi pevci nadvse priljubil Slovencem. Nadaljevala sta Otroški in Mladinski pevski zbor Osnovne šole Log–Dragomer pod vodstvom Mojce Lorber in se v svojem nastopu poklonila najbolj znanemu slovenskemu mačkonu – Mačku Muriju. Maček Muri je slovenska ponarodela pravljica o črnem mačku iz Mačjega mesta in o njegovi prijateljici muci Maci, letos pa mineva že 50 let od njenega nastanka. Daljnega leta 1975 jo je napisal Kajetan Kovič, zgodbo pa je ilustrirala Jelka Reichman. Izšla je v šestnajstih ponatisih, še vedno pa se uvršča na sezname 10. najbolj izposojanih knjig v slovenskih knjižnicah. Mladim pevkam in pevcem sta se pridružila tudi flavtistka Sara Malavašič in klarinetist Lan Gutnik ter plesalke Živa, Glorija, Eva in Nika. KUD Kosec je tokrat v goste povabil pevke ljudskih pesmi Trlce iz Ligojne, ki so del Kulturnega društva Ligojna. Nastopajo že sedemnajst let, znane so v bližnji in daljni okolici, rade se odzovejo povabilu na različna srečanja ljudskih pevcev in godcev. Redno se udeležujejo območnih prireditev Javnega sklada za kulturne dejavnosti, kjer so že trikrat dosegle regijski nivo, enkrat pa celo državnega. Njihova značilnost je noša: obleka kuča-majka, kot jo poimenujejo, sicer pa so bile tako oblečene premožnejše kmečke ženske v času Cankarjevega življenja ob svečanih priložnostih na obrobju Ljubljanskega barja. V okviru nastopa Trlc, ki so navdušile z nekaj znanimi ljudskimi, sta za krajši igrani nastop poskrbeli članici dramske skupine Sadika iz Ligojne: Marinka Kupec in Jelka Mele ter na zanimiv način predstavili Cankarjevo črtico Greh. Piko na i sta letošnji prireditvi dodala dva odlična glasbenika iz okolice Cerknice, in sicer izkušena pevka Maša Simčič, ki se je kalila v zborih in raznovrstnih vokalnih zasedbah. Sodelovala je z mednarodno priznanimi glasbeniki in se pri njih izpopolnjevala. Čeprav je diplomirala iz klasičnega petja, jo navdušuje raziskovanje glasbenih žanrov in vokalnih tehnik. Kot spremljevalna vokalistka pogosto nastopa z različnimi glasbenimi zasedbami ter sodeluje pri pevskih projektih in v studiu za vokalno glasbo, kjer se ukvarja z improvizacijo. Na kitari jo je spremljal Simon Baraga, ki je svojo glasbeno pot začel v glasbeni skupini skupaj z očetom. Najraje igra blues, sicer pa nastopa v različnih zvrsteh, kot sta yugo rock in pop. Sodeloval je na mnogih večjih glasbenih prireditvah in redno sodeluje z mnogimi znanimi slovenskimi glasbenimi imeni. Maša in Simon sta izvrstno interpretirala tri Prešernove pesmi, in sicer: O, Vrba, ki jo je uglasbil žal že pokojni Miro Tomassini, dolgoletni kitarist Vlada Kreslina in soavtor mnogih njegovih uspešnic, nato Nezakonsko mater, za katero je glasbo napisala Zvezdana Novaković, vsestranska glasbena ustvarjalka in performerka, ter za konec še pesem Kam, za katero je glasbo napisal legendarni Aleksander Mežek. Zadnjo besedo je imela predsednica Kulturno umetniškega društva Kosec Anica Vengust in zaključila z mislijo, da je kultura nekaj, kar preveva vse naše življenje in je izjemno zadovoljna, da je tokrat kultura na odru povezala vse generacije.
Občina Log-Dragomer je v zadnjih letih naredila pomemben korak k izboljšanju komunalne infrastrukture, spremembe pa so posledica uvedbe nove infrastrukture ter splošnega dviga stroškov na državni ravni. Občina je uspešno pridobila devet milijonov evrov evropskih sredstev, ki so omogočila izgradnjo štiriindvajsetih kilometrov nove kanalizacije ter čistilne naprave. To pomeni, da je v občini zdaj sodobnejši in učinkovitejši sistem odvajanja ter čiščenja komunalnih voda, ki dolgoročno prinaša boljše življenjske pogoje za vse občane. Seveda nove storitve prinašajo tudi nove stroške, ki se odražajo na položnicah. Ena izmed ključnih sprememb je uvedba omrežnine za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, ki predstavlja približno četrtino celotnega zneska položnice. Dodatno so se povečali tudi stroški same storitve, saj je pri delovanju nove infrastrukture potrebno upoštevati stroške energije, kemikalij, vzdrževanja in zaposlenih.
Razprava o tem vprašanju je bila na sami seji dolga, poglobljena in zelo živahna. Svetniki so razpravljali in glasovali o več predlogih višine subvencije cene – od ničelne do polne subvencije omrežnine. Na koncu je bil sprejet kompromisni sklep, ki vključuje 20-odstotno subvencijo omrežnine ter 10- odstotno znižanje stroškov storitev. Pri optimizaciji cen je nasproti prišlo tudi komunalno podjetje, ki je pristalo na 10-odstotno znižanje cene storitve.
Občinski svet je tako potrdil naslednje nove cene, ki, kot že omenjeno, veljajo od 1. februarja letos:
·omrežnina za odvajanje odpadne vode:16,2317 EUR/mesec (nova višina po subvenciji: 12,9857 EUR/mesec); ·cena storitve odvajanja odpadne vode:1,0889 EUR/m³ (že znižana za 10 %); ·omrežnina za čiščenje odpadne vode:10,8835 EUR/mesec (nova višina po subvenciji: 8,7068 EUR/mesec); ·cena storitve čiščenja odpadne vode:1,3089 EUR/m³ (že znižana za 10 %); ·omrežnina za oskrbo s pitno vodo:7,5352 EUR/mesec in ·cena storitve oskrbe s pitno vodo:1,2866 EUR/m³.
Kot je bilo pojasnjeno s strani Občine, se zavedajo pomena socialne vzdržnosti novih cen, zato so sprejeli ukrepe za lajšanje finančnega bremena občanov. Občinski svet je potrdil 20-odstotno subvencijo omrežnine za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter 10-odstotno znižanje stroškov storitev teh dveh postavk. Poleg tega bo občina v sodelovanju s Centrom za socialno delo skrbela za pomoč izredno socialno ogroženim gospodinjstvom.
Kakšne so konkretne spremembe cen na položnici? Primeri novih zneskov na položnici, ki vključuje vse komunalne storitve od oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter ravnanje z odpadki in biološkimi odpadki, so naslednji: ·pri porabi 6 m³ na mesec: 88,24 EUR (z upoštevanimi subvencijami), prej 56,90 EUR; ·pri porabi 9 m³ na mesec: 100,50 EUR (z upoštevanimi subvencijami), prej 64,30 EUR; ·pri porabi 12 m³ na mesec: 112,76 EUR (z upoštevanimi subvencijami), prej 71,69 EUR.
Svetniki so na vprašanje, zakaj so prilagoditve cen potrebne, s strani občine dobili pojasnilo, da je obračun omrežnine zakonsko določen na nacionalni ravni, občina pa ima možnost odločanja o subvencijah. V tem primeru so sredstva preusmerjena v vzdrževanje in obnovo vodovodnega omrežja, ki ga je na številnih mestih nujno potrebno prenoviti. Ob tem velja poudariti, da so nove cene posledica tako obratovanja nove infrastrukture kot tudi splošnega dviga stroškov življenjskih potrebščin, kar vpliva na cene komunalnih storitev po vsej državi. V svoji izjavi ježupan Miran Stanovnikpoudaril:»Z izgradnjo omrežja za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v celoti izpolnjujemo zahteve ter pričakovanja Evropske skupnosti. Še posebej nas veseli dejstvo, da smo za sofinanciranje projekta kot lokalna skupnost pridobili devet milijonov nepovratnih sredstev in s tem dosegli, da smo za več kot sedemkrat zmanjšali znesek, ki smo ga občani morali plačati iz naslova komunalnega prispevka. Ena od glavnih pridobitev je tudi to, da se v naše vodotoke vračajo ribe in raki, ki so že skoraj izumrli. Glede na to, kako smo kot komunalno opremljena občina bolj zanimivi za priseljevanje, pa opažam, da rastejo tudi vrednosti naših nepremičnin.« Ob tem jedirektor vrhniške komunale dr. Boštjan Averdodal:»Z uvedbo novih cen in subvencij je občina Log–Dragomer v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Vrhnika našla ravnotežje med nujno infrastrukturo, finančno vzdržnostjo in podporo občanom. S tem nadaljuje pot trajnostnega razvoja in odgovornega izvajanja javnih služb ter na drugi strani investicijsko naravnane občine.«
Na seji je bilo, poleg osrednje točke dnevnega reda, svetnikom predstavljeno poročilo Nadzornega odbora in tudi potrjeno. V letih 2023 in 2024 se je izvedel nadzor nad različnimi projekti in postopki v Občini Log–Dragomer, in sicer so preverili izdane naročilnice za leto 2022, ureditev varnih šolskih poti in projekt Podaj roko I. Izmed 187 evidenčnih naročil so pregledali vzorec 15 naročilnic, izdanih v letu 2022. Ugotovili so, da so bili postopki v večini primerov skladni z zakonodajo in internimi pravilniki, vendar pa opozorili tudi na nekaj manjših napak. Prav tako je Nadzorni odbor pregledal postopke izbire izvajalcev za ureditev varnih šolskih poti. Ugotovljeno je bilo, da je občina pravilno povabila tri ponudnike, izbrala najugodnejšo ponudbo in podala priporočila glede na ugotovljene manjše pomanjkljivosti. Prav tako je bilo tudi pri projektu Podaj roko I ugotovljeno, da so bili postopki izbire izvajalcev pravilno izvedeni. Večjih nepravilnosti niso našli. Na vsa poročila o opravljenih nadzorih je Občinska uprava podala odzive, s katerimi se je Nadzorni odbor strinjal in predlagal, da se priporočila upoštevajo pri prihodnjem delu.
Slikanje je njena velika ljubezen že od otroških let. Resneje je začela slikati pri akademskem slikarju Blažu Vehovarju, nato nadaljevala pri Petru Beusu, svoje znanje pa izpopolnila še pri znanem slikarju Zmagu Modicu. Dobila je dobre kritike slikarja Darka Slavca, kar jo še bolj spodbuja k slikanju. Preizkusila je različne tehnike – olje, akril, pastele – njen najljubši pa ostaja akvarel. Dosedanji slikarski opus odraža njene največje strasti: najraje slika portrete živali, še posebej psičkov, ki jo vedno znova navdihujejo s svojo nežnostjo in značajem. Utaplja se v čudovitih slovenskih pokrajinah, kjer narava pripoveduje svoje zgodbe in raziskuje človekovo figuraliko. Kot pravi, je slika zanjo, kot ujeti trenutek, ki je že davno minil. Ob tem pa se pogosto sprašuje: Ali je jutri dan več ali dan manj? Na razstavi, ki je postavljena po celotnem stopnišču občinske stavbe Občine Log–Dragomer, lahko spremljamo različne slikarske zgodbe, s katerimi se je poklonila spominu pred kratkim preminulega Petra Beusa. Večina razstavljenih slik je nastala prav v času, ko je ustvarjala pod njegovim vodstvom. Njegov vpliv je čutiti v vsaki potezi, barvnih harmonijah in detajlih. Prepričana je, da boste v njenih delih začutili odmev njegovega umetniškega duha. Petar Beus pa ni bil zgolj njen učitelj, temveč tudi pomembna stranka njenega družinskega salona za okvirjanje Okviri V. Imeli so čast uokvirjati njegova dela, ki jih je pogosto krasil širok, baročno okrašen okvir – popoln zaključek njegovih čutnih in bogatih slik. Vsakokrat, ko je prinesel svoja dela, jih je, kot pojasnjuje Nataša Tešar, navdušil s svojo predanostjo in smislom za detajle. Likovna razstava Nataše Tešar je v občinski stavbi Občine Log– Dragomer na ogled do 31. marca v okviru delovnega časa Občine. Za vse, ki si razstave ne morete ogledati v živo, je možen virtualni sprehod med slikami tukaj. Na ta način lahko vstopite v avtoričin svet in doživite razstavo iz udobja svojega doma.
V ZAČETKU FEBRUARJA smo v vseh župnijah obeležili Svečnico, Blažev žegenin marsikje tudi Prešernov dan. Na Brezovici na primer, so nam Prešernove pesmi so predstavili Alenka Klemenc, Roman Logar in Miha Rus. https://youtu.be/nStAMvu1e_I.
Ob tem pa je žalostno to, da je navkljub napredku na vseh področjih, v »mavričnem« izobraževalnem programu še vedno prepovedana kulturna in vera naših prednikov znotraj lokalne skupnosti. Lahko pa si še naprej pomagamo sami in jo predstavimo podobno, kot smo na 72. Sosedov dan predstavili kulturno in naravno dediščino cerkve Svete Trojice.
Podobno pomembna, kot pa je tudi zgodovina vsake rodbine. https://www.mojaobcina.si/log-dragomer/novice/pogled-na-delo-nasih-prednikov–kovastvo-v-zupniji-brezovica-1-del.htmlOb tem se iskreno zahvaljujem odgovornim v Občini Log Dragomer za posluh in možnost, da so te teme naše kulture lahko objavljene tudi na portalu. Ob tem se iskreno zahvaljujemo tudi vsem zaslužnim za res kvalitetno obnovo kulturne iz tehnične mizarske dediščine, novih hrastovih stopnic v zvoniku, pri Svetem Lovrencu v Dragomerju, ki jih nam je naredil mizarski mojster g. Janez Kogovšek, iz Velike Ligojne, s svojo ekipo.
Lovski dovoljuje poseganje v naravo samo še do konca februarja, zato vas prosimo, da vzamemo na sprehod vrečko in že sedaj in sproti poberamo v naravo odvržene smeti ter jih odložimo v kontejnerje. Čistile akcije pa so bile potrebne takrat, ko še ni bilo organiziranega pobiranja in odvoza smeti.
IZBOLJŠAJMO MEDSOSEDDSKE ODNOSE in gradimo pravo demokracijo od spodaj nazgor. Idealno bi bilo, da bi bili vsi ljudje v vsakem zaselku med seboj povezani, kot uigrana športna ekipa. Zato je dobro nadgrajevati našo mrežo družin.To je kot avto! Nič nam ne koristi, če ga ne vzdržujemo in uporabljamo. Da je mreža dobra pa potrjujejo tudi naše gasilke in gasilci, ki so tudi vstopili vanjo.
PRIHAJA POMLAD in z njo tudi post in Velika Noč. To pa je res najboljši čas za čistilne akcije na področju naših medsebojnih odnosov. Res je, da lahko vsak spreminja le na sebe in, da ne smemo nikoli nikomur škodovati. Vendar pa smo vedno dolžni drug drugemu pomagati, da se odpravi čim več slabosti. Mnoge se vlečejo že iz preteklosti in smo se najne že navadili, kot na nujno zlo. Velika zmaga je že majhen korak na bolje!
Vse lepo pozdravljamo z željo, da nam prebujajoča nova pomlad, daje moči za novo rast in delo v skupno dobro.
V torek, 7. januarja, smo se pohodniki DU Dobrova udeležili vsakoletnega tradicionalnega pohoda na Vrhe. Ker na vrh vodi več poti, smo izbiro poti – kot vedno, prepustili vsakemu posamezniku. Prihajali smo iz smeri: Dobrova, Šujica, Gaberje in Hruševo. Ob 11. uri se nas je na vrhu zbralo 51 članov. Zaželeli smo si srečno, zdravo in vse dobro v novem letu. Za Vinka Kudra je bil to 100. opravljeni pohod, za kar je prejel tudi priznanje. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju, za kar so poskrbele tudi dobrote iz nahrbtnika nekaterih udeležencev. K dobremu razpoloženju je tokrat pripomoglo tudi dokaj lepo vreme brez padavin, kljub zelo slabi vremenski napovedi.
Na sončen dan, 4. 2. 2025, smo se pohodniki (56 članov) DU Dobrova odpravili v Vipavsko dolino. Že zjutraj nas je pozdravilo sonce in nas vso pot božalo s toplimi žarki, ki so poskrbeli za res pravljično vzdušje. Pot smo začeli v vasi Vitovlje, ki leži pod Vitovsko goro. Vas leži na južnih pobočjih Trnovskega gozda in je prvič omenjena leta 1200 v listinah goriških grofov. Vitovci so poznani po kostanju in vsako jesen organizirajo praznik kostanja. Pot smo začeli po delu asfaltne krožne poti, ki nas je potem vodila pod krošnjami dreves do majhnega kraškega jezera. Vitovsko jezero je znano po svoji naravni lepoti. V njem živijo različne vrste rib in drugih vodnih organizmov. Pozimi se tu naselijo ptice selivke. Nato smo se povzpeli do 650 m nadmorske višine in zagledali kapelico sv. Lucije. Sv. Lucija je zaščitnica slepih. Okolica je poznana po posebni energetski moči. Zadržali smo se več časa in se okrepčali z malico. Potem smo nadaljevali po Napoleonovi poti k Visokemu zidu. Pot je kamnita, ponekod so še vidni utori vozov v kamenju. Zid, visok 5 m, so zgradili vojaki v času Ilirskih provinc. Nato smo se odpravili do romarske cerkve sv. Marije. Cerkev stoji na mogočni piramidasti skali nad vasjo Vitovlje in je omenjena že v 14. stoletju. V 2. svetovni vojni je bila porušena. Obnovili so jo domačini. Na platoju pod cerkvijo smo posedeli in občudovali Vipavsko dolino, Jadransko morje, Kras … Prehodili smo še drugi del krožne poti in po 12,5 km dolgem pešačenju smo si privoščili kosilo. Z nami sta ves čas hodila tudi Mirka in Vili, domačina iz Ozeljana, ki dobro poznata domače stezice.
Dragomer, 22. januar 2025: Na povabilo bralnega krožka Od pravljice do lutke in v sodelovanju s kolektivom vrtca ter šole je pravljičarka Anja Štefan v plesni dvorani Timfita izpeljala literarno srečanje za otroke iz vrtca in prvošolce. Ura pravljic s pisateljico in pesnico Anjo Štefan se bo otrokom iz vrtca, prvošolcem in tudi nam, odraslim vtisnila v nepozaben spomin. S svojim edinstvenim načinom pripovedovanja nas je popolnoma očarala, saj je gospa resnično izjemna pripovedovalka. Na sproščen in doživet način je pripovedovala pesmi, zgodbe in uganke, zapela nekaj pesmic ter ustvarila čarobno in pravljično vzdušje, ki nas je vse prevzelo. Otroci so jo poslušali z velikim zanimanjem, navdušeno sodelovali in z radostjo srkali vsako besedo. Zdi se, da so v njej prepoznali toplino, ljubezen do soljudi in srčnost, ki jo izžareva. »Anja Štefan je v naši vrtčevski sobi znana osebnost in vsem nam ljuba. Njene besede, rime, živali in ljudje prinašajo v naše srčke ljubezen in toplino. Njene zapisane pravljice in pesmi otroci recitirajo doživeto in v njih vidiš veselje do slovenskega jezika. Dopoldne, ki smo ga preživeli z njo, je bilo čarobno, emocionalno in besedno sprejeto,« so o srečanju povedale vzgojiteljice iz vrtca Log–Dragomer.
Otroci iz vrtca pa so komentirali: – lepa je bila, – dobra je bila, – tista pravljica o ženički, a veš … pa uni fižolčki, k so ven skakali; – a veš, ona je bila pravljica, – lepo poje, – lepo govori, – rada nas ima, – ona je tolk knjig napisala, celo telovadnico; – pravljični zvonček je tako lepo igral; – Anja Štefan je zelo prijazna gospa, lepo poje in zanimivo prebere pravljice. Všeč mi je bila.
Ga. Anja Štefan s svojimi deli že skoraj tri desetletja bogati otroštvo številnih otrok, hkrati pa kot skrbna varuhinja slovenskega pripovednega izročila ohranja in oživlja ljudske pravljice. Neprecenljivo je, da se je večkrat nagrajena pesnica in pisateljica na področju otroške ter mladinske literature odzvala naši prošnji, nas razveselila in počastila s svojim obiskom. Za to smo ji iz srca hvaležni. Bralni krožek Od pravljice do lutke deluje v Dvig-u že od leta 2017. S pripovedovanjem pravljic spodbujamo željo in veselje otrok do branja ter osveščamo starše o pomenu branja in pripovedovanja pravljic za razvoj osebnosti ter sposobnosti otrok. S pomočjo pripovedovanja pravljic se otroci učijo poslušanja in vztrajnosti ob stiku s knjigo ter povezovanja slik z besedami. Poleg tega je branje pomembno za oblikovanje vrednot, odnosa do vseh ljudi in samozavesti. Posebnost bralnega krožke je, da otroci spoznavajo samo slovenske ljudske zgodbe in zgodbe slovenskih avtorjev. V dejavnost vključujemo otroke stare od 4 do 7 let, ki na vsakem srečanju spoznajo novo zgodbo in ustvarijo lutke, ki jih ob zaključku leta razstavimo. Kot mentorice in somentorice krožka sodelujejo vzgojiteljice, upokojene vzgojiteljice ali študentke. Vsako leto otroci tudi ustvarijo in ilustrirajo svojo avtorsko zgodbo, ki jo predstavijo na razstavah ali medgeneracijskih literarnih srečanjih v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki.
Mojca Erjavec, mentorica bralnega krožka, in Olga Drofenik, društvo DVIG
Španščina, nadaljevalni Kdaj: vsak četrtek ob 19:00v Domu krajanov Dragomer; mentorica: prof. Anny Prada, naravna govorka. Trajanje: 24 ur Vaš prispevek: podporna članarina 90 €, plačljivo v treh obrokih.
Nemščina, nadaljevalni Kdaj: vsak petek ob 9:45–11:15 v Domu krajanov Dragomer; mentorica: prof. Maja Kavčič. Trajanje: 24 ur Vaš prispevek: podporna članarina 90 €, plačljivo v treh obrokih.
Francoščina, nadaljevalni Kdaj: vsako sredo 7:00–8:00v Domu krajanov Dragomer; mentorica prof. Saša Chenn. Trajanje: 12 ur Vaš prispevek: podporna članarina 45€, plačljivo v treh obrokih.
Prijave na: dvig@iold.si ali po telefonu 031/254 125 (Joži).
