Blog

  • Zimzeleni na zadnjem alpskem in prvem sredozemskem hribu –  na krvavi gori  Sabotin

    Zimzeleni na zadnjem alpskem in prvem sredozemskem hribu –  na krvavi gori  Sabotin


    Sabotin (609 m n.v.) je kakor Sveta gora nekako zadnji del Dinarskega gorstva.  Nekoč enotno planoto je v davnini prerezala divja »bistra hči planin« (Gregorčič). Sabotin je tako na vzhodni in severni strani prepaden in divji svet ostrega skalovja, redkega sredozemskega, alpskega in dinarskega rastlinja, navpičnih previsnih sten proti deroči gorski lepotici, a vabljiv za vztrajne raziskovalce zgodovine in raznolike narave. Ptice tu  rade pristajajo in gnezdijo; tako beloglavi jastreb na Sabotinu rad počiva ob preletu s Cresa v Alpe, pa kačar, ki se masti s strupenimi modrasi, ki se tod sončijo v poletni pripeki.

    Ob vožnji proti izhodišču smo spoznavali tudi, da je pokrajino Brda po drugi sv. vojni  prizadela razdelitev med dve državi. Večji del je sicer pripadel Sloveniji, a zaradi nedostopnosti so bili Brici dolgo odrezani od Nove Gorice. Šele izgradnja 1400 m dolge tako imenovane Osimske ceste, ki  poteka po italijanskem ozemlju, je pospešila hitrejši razvoj Goriških brd z intenzivnim sadjarstvom in vinogradništvom. . Še iz avtobusa na poti proti Gonjačam in  naprej smo opazovali nasade cvetočih marelic, obsežne vinograde, drevesa mimoz, cvetoče češnje, bele grme črnega trna in ugotavljali, da je pomlad  že v polnem zamahu preplavila Brda.

    Zimzeleni smo se odločili, da delček  znamenitosti Sabotina  spoznavamo po dveh smereh in sicer  »mlajši« po robu in delu poti od Lovske koče, malo bolj »šarmantni« pa po široki cesti mimo dveh trirobih piramid do koče pod Sabotinom. Toda oboji smo videli dovolj značilnosti te pokrajine in razglede. Vsi smo se nagledali razmetanih  naselij  proti vzhodu, na rodovitna Goriška brda in Furlanijo in Julijsko krajino, oni po robu pa še globoko in zastrašujočo strugo «krasne, bistre hčere planin«, reke Soče, strmo na drugi strani reke pa Sveto goro. Bili pa smo prikrajšani zaradi oblačnosti za poglede proti Triglavu in Dolomitom. Tudi to bo prišlo še na vrsto, saj smo bili zadovoljni, da nas ni močilo.

    Toda Sabotin ni znan samo po naravnih lepotah, ampak tudi po krvavih spopadih dveh sovražnih vojska zaradi grozljivega pohlepa  po zmagi in priključitvi ozemlja. V silni vročini in hudih zimah, ob pomanjkanju vode in hrane, na skalnatih, skoraj neprehodnih terenih so se vkopavali v strelske jarke, gradili kaverne in umirali številni narodi v tako imenovani soški fronti. Obe vojskujoči se sili sta žrtvovali  na sto tisoče  mladih vojaških življenj  skoraj dvajsetih narodnosti.  Na območjih Sabotina, Škabrijela in Fajtjega hriba so se bile najhujše bitke na tem delu od leta 1915 do 1917.

    Po končani največji moriji 20. stoletja so Italijani na pobočjih Sabotina zgradili kar sedem trirobih piramid  in jih poimenovali piramide miru. Greben Sabotina pa je razglašen za Park miru. Narava je marsikje že prerasla globoke rane in tako prekrila najhujše znake dogodkov, a zgodovina ne pozablja. Toda žalostno je, da človeštvo prehitro pozabi in se iz zgodovine prav nič ne nauči!

    Zanimivo  je tudi, da je Simon Gregorčič preroško že napovedal v svoji pesmi Soči to nepojmljivo morijo:

    …«tod sekla bridka bodo jekla, in ti mi boš krvava tekla, kri naša te pojila bo, sovražna te kalila bo!«

    Mnogo tega smo Zimzeleni zvedeli, ko smo prišli na vrh Sabotina z vodnikom Bogdanom, ki nam je odstrl še pogled v kaverne in opisoval takratno težko in nečloveško  življenje mladih vojakov.

    Še dobro, da je bila okrepčevalnica odprta, da smo si z vročim čajem in dišečo kavico poplaknili grenak priokus težke in krvave zgodovine. Zahvalili smo se vodniku Bogdanu in njegovi ženi za prijaznost, našima vodnikoma Jožetu in Franciju pa za skrbno in strokovno vodenje ter pomoč pri premagovanju kar težkih ovir na poti.

    Zapisala: Elica Brelih

    Slike: Željko, Elica

  • Vabilo na predstavitev dediščine v Horjulu

    Vabilo na predstavitev dediščine v Horjulu

    Vabimo vas, da se nam pridružite  na  predstavitvi naravne in kulturne dediščine. Predstavitev bo potekala jutri, 19. 3. 2025, od 17.00 do 19.00 ure, v OŠ Horjul, Šolska ulica 44, Horjul.

    Gost bo: izr. prof. dr. Vito Hazler, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL

    Vabimo vas, da skupaj odkrijemo bogato kulturno in naravno zapuščino in uživamo v okušanju lokalnih dobrot.

  • Borovničani teh grozodejstev ne bomo pozabili

    Borovničani teh grozodejstev ne bomo pozabili

    Po tem napadu je bilo aretiranih 69 oseb. Da bi ustvarili videz pravičnega sojenja, so ob koncu sojenja 7. marca 1942 oprostili 19 obtoženih, 28 pa je bilo obsojenih na smrt. Ostali so prejeli zaporne kazni, ki so segale od enega leta do dosmrtne ječe. Enajstim obsojenim na smrt so cerkvene oblasti uspele pridobiti spremembo kazni v dolgoletne zaporne kazni, eden izmed obsojenih pa se je usmrtitvi izognil z uspešnim simuliranjem norosti. 
    Tudi letos je v spomin na te tragične dogodke potekala slovesnost ob Dnevu spomina na žrtve Preserskega procesa. V imenu občine je venec k spomeniku položil podžupan Jože Korošec, zaradi slabega vremena pa je bil kulturni program skromen, zapele so pevke Ženskega pevskega zbora Barjanke pod vodstom Rudija Cerka, Matjaž Ocepek pa je recitiral Župančičevo pesem, ki opisuje preserski proces. V nagovoru je spomnil na to, da je moralo 16 fantov in mož pod streli pasti kot opozorilo Slovencem, da je bil okupator pripravljen na izbris naroda. “Dejstvo je, da je 16 družin v Borovnici ostalo brez mož, očetov, otrok in dejstvo je, da Borovničani vseh teh grozodejstev ne bomo pozabili.” Sledil je še prižig sveč na grobovih padlih.

    Rok Mihevc

  • Ležanje kot izziv in dopust od življenja

    Ležanje kot izziv in dopust od življenja

    No, nekaj podobnega je verjetno imel v mislih tudi Borovničan Urban Švigelj, sicer študent Pedagoške fakultete, ki pa so se mu takšne “sanje” tudi uresničile. Sodeloval je namreč v raziskavi, za katero je Institut Jožef Stefan iskal prostovoljce za dolgotrajno ležanje v postelji, skupina pa je izvajala vibracijsko vadbo v pogojih težnosti.
    Ker je trenutno študent absolvent in ker ni imel nobenih nepremakljivih načrtov, si je, kot pravi, lahko vzel tri mesece časa, kot ga taka raziskava zahteva. Tudi ideja se mu je zdela zelo zanimiva in edinstvena. “Bilo je nekaj strahu oz.     dvoma o potencialnih posledicah, a po uvodnem razgovoru sem bil pomirjen, saj te raziskave izvajajo že nekaj desetletij. Prav tako sem imel na katerikoli točki raziskave možnost odstopa.” 
    Uvodni zdravstveni pregledi so potrdili, da je primeren za udeležbo pri projektu in tako se je začelo še dvotedensko testiranje v Nordijskem olimpijskem centru v Planici. Potem se je, kot opisuje Urban, začelo 60 dnevno ležanje, v sklopu katerega je šestkrat na teden telovadil. Želeli so namreč ugotoviti, kako zmanjšati učinek breztežnosti na izgubo mišic oz. mišične moči. Sledila sta še dva tedna testiranj. Jedli pa so samo hrano, ki so jo pripravili tam in odmerili za vsakega posamično. “To je zelo malo maščob in sladkorjev. In pa seveda, nisem smel vstati ali se vsesti čez celoten potek raziskave.”
    Najbolj zanimiv del raziskave se mu je zdela telovadba sama. Ta je izgledala tako, da so ga naložili v rešilca in ga odpeljali do druge stavbe, kjer je bila telovadna naprava oz. centrifuga. “Pred začetkom vrtenja so izvedli     vse potrebne protokole za zagotavljanje varnosti, sledilo je kratko ogrevanje pri manjših hitrostih. Najbolj zahteven del je bil pogostost vadbe, saj smo jo imeli vsak dan. Zagotovo pa je pomagala glasba, ki so jo predvajali na slušalke med telovadbo.” Kaj pa težave zaradi pomanjkanje gibanja? Urban pravi, da je prvih nekaj dni imel nekaj bolečin v hrbtenici, ampak so tudi te hitro izginile. Pri bolečinah v mišicah pa jim je pomagal fizioterapevt. 
    In kaj človek počne tri mesece na postelji? “Do določene mere sem si to vzel kot dopust od življenja. Ko sem zaključil s telovadbo in ostalimi testiranji, sem prosti čas preživljal z videoklici, filmi in serijami, videoigricami, nekajkrat smo z ostalimi udeleženci igrali tudi poker in druge družabne igre. Z njimi se slišimo še danes in smo stkali lepe prijateljske vezi.” Obiski niso bili dovoljeni, razen ko so v sklopu raziskave opravili magnetno resonanco v Ljubljani. Najbolj je pogrešal svobodo in dobro hrano.  
    Na vprašanje, kdaj mu je bilo najtežje, kakšno motivacijo je imel, da je vztrajal in ali je bil kdaj tik pred tem, da zaključi s sodelovanjem, Urban odgovarja, da     do tega ni prišlo, so bili pa zagotovo težki dnevi. “Pri vsem tem je bila zagotovo v pomoč celotna ekipa raziskovalcev in medicinskih sester, psihologinja in ostali udeleženci.”      
    Trenutek, ko je prvič vstal s postelje, je bilo v okviru ene izmed raziskav. Dvignili so jih iz ležečega v stoječ položaj, nato so testirali, koliko časa lahko stojijo, preden bi padli v nezavest. Preden se je to zgodilo, so test     ustavili. “Vse, kar sem opazil je to, da sem izgubil nekaj kondicije in ravnotežje. Oba sem hitro dobil nazaj.” Pa bi še sodeloval v podobni raziskavi? Pravi, da bi se brez težav odločil za ponovno sodelovanje, saj so bili občutki pozitivni, doživel je edinstveno izkušnjo in spoznal veliko zanimivih ljudi. In če bi moral svojo izkušnjo opisati kot naslov filma, bi ga poimenoval “Trnuljčica”, v smehu še zaključi Urban Švigelj. 

    Rok Mihevc

  • Društvo podeželskih žena Ajda izbralo novo vodstvo

    Društvo podeželskih žena Ajda izbralo novo vodstvo

    Tina Mazi je pred volitvami še zadnjič nagovorila zbrane in predstavila poročilo o dogodkih prejšnjega leta. Spomnila je, da so imeli strokovno ekskurzijo v Škofjo Loko in Železnike, dve strokovni predavanji o temeljnih postopkih oživljanja in tehnikah sproščanja, dve delavnici ročnih spretnosti, sodelovali so tudi v čistilni akciji in v akciji Rožnate pletenine, s peko peciva pa razveselile mnoge ljubitelje sladkega na različnih dogodkih in priložnostih, od Kulturahoda do otvoritve kolesarske povezave.
    Podobno bo tudi v “novi sezoni”, ki jo bo skozi čeri upadanja zanimanja za sodelovanje v društvih    , pomanjkanja mladih moči in sodobnega “pomanjkanja časa”, skušala voditi nova-stara predsednica Jana Bizjak, ki se je ob izvolitvi članicam in članom zahvalila za zaupanje. Napovedala je strokovno ekskurzijo na Koroško, kuharski tečaj, na katerem bodo na račun prišli ljubitelji piknikov, strokovno predavanje o tem, kako živeti zdravo v sodobnem času in delavnico izdelave osvežilcev zraka in naravnih čistil. Predsednica je tudi voščila in predala rože članicam, ki v letošnjem letu praznujejo okroglo obletnico, za preteklo delo se je zahvalila tudi zdaj že nekdanji predsednici Tini. Po uradnem delu se je občni zbor nadaljeval z večerjo, srečelovom in prijetnim druženjem.     

    Rok Mihevc 

  • Naj se kačanska gasilska trma nadaljuje

    Naj se kačanska gasilska trma nadaljuje

    Lansko leto je bilo za društvo znova precej pestro, saj so bili aktivni tako na operativnem kot na organizacijskem nivoju, je poročilo uvodoma povzel predsednik Ciril Trček. Poleg vseh aktivnosti je spomnil, da so uspešno kandidirali na dveh razpisih in da so uspešno počrpali tudi sredstva iz občinskega proračuna za gradnjo doma. In če je na eni strani napredovalo opremljanje notranjosti doma ter izdelava fasade, pa jim zaenkrat še ni uspelo pridobiti uporabnega dovoljenja. Okolica doma je zaradi gradnje vodovoda v Kotih postala pravo skladišče gradbenega materiala in mehanizacije in je Trček orisal dogajanje. “Je pa treba povedati, da z izvajalci in občino dobro sodelujemo. Izvajalci so nas celo pobarali za koledar, tako da ta sedaj visi tudi pri njih v kontejnerju. Včasih se sicer kje malo zatakne, ampak do sedaj smo rešili vse probleme. Tako pač je, sedaj je treba malo potrpeti in stisniti zobe, da nam bo vsem skupaj boljše.”
    Se j    e pa obregnil na komentarje, ki so se dotikali nastopajočih na gasilski veselici. To so bili lani namreč že desetič Krimski lisjaki, ki so po njegovih besedah postali nekakšen “hišni ansambel”. Je pa spomnil, da so prav zaradi te zvestobe lani igrali zastonj. “Glede na prostorsko stisko pred domom si tudi težko privoščimo kakšen bolj znani ansambel in s tem posledično veselico,” je pojasnil predsednik društva, ki pa je svoje člane v bran vzel v primeru slabe izkušnje sodelovanja z organizatorjem prireditve ob odkritju spominskega obeležja osvoboditve skladišča Podstrmec konec junija lani. “Gasilci nismo samo glavni steber v sistemu zaščite in reševanja, ampak imamo v naših skupnostih mnogo večjo nalogo. Naš prispevek k družbi daleč presega naše osnovno poslanstvo. Nismo pa deklice za vse in ne bomo pustili, da bi nas kdo izkoriščal.” Na koncu se je zahvalil občini Borovnica za finančno podporo, Gasilski zvezi Vrhnika za strokovno podporo in članom, ki so po njegovem prepričanju največji zaklad društva. 
    Poveljnik Miha Dodič je poročal, da so člani za vaje, intervencije, kondicijske vožnje in izobraževanja lani porabili 1835 ur, najobsežnejša intervencija pa je bil požar kozolca v Pristavi. Na njej je sodelovalo 91 gasilcev s petnajstimi vozili. Junija so priskočili na pomoč pri gašenju večjega požara v naravnem okolju na Krasu, avgusta so posredovali pri požaru v bližini Krimske jame. Ta požar sta gasili tudi letali za gašenje iz zraka AirTactor. Poleg rednih vaj, tudi v podjetju Fenolit, so izvedli še nenapovedano vajo, ki je po besedah Dodiča na določenih področjih pokazala možnosti za izboljšave. Seveda niso pozabili na različna izobraževanja in posodabljanje opreme. Zelo aktivni so bili tudi na tekmovalnem področju. Omenimo uvrstitev dveh ekip pionirk in ekipe članic B na državno tekmovanje, ki bo letos poleti.      
    Po poročanju Karmen Kržič so lani aktivno sodelovali tudi pionirji in mladinci. Pod vodstvom mentorjev so redno obiskovali vaje, kjer so se učili in pridobivali osnovne gasilske veščine    , uspešno so sodelovali na občinskih in regijskih tekmovanjih, pripravili so tudi 7. gasilski tabor, udeležili so se letovanja pionirjev v Savudriji.      
    Jože Drašler je v imenu veterank in veteranov povedal, da so bili predvsem v pomoč pri organizaciji veselice, poudaril pa je, da se je po petih letih mirovanja aktivirala prenovljena veteranska tek    movalna skupina in se udeležila treh tekmovanj. Na njih niso pomembni rezultati, ampak druženje, je spodbudno ugotovil Jože Drašler.     
    V imenu občine je pohvale za dobro delo in zgledno sodelovanje prenesel podžupan Jože Korošec, namestnik predsednice Gasilske zveze Vrhnika     Rok Meglen pa je izrazil ponos na društvo in občudoval dobro razumevanje med člani. “Če se ne bi dobro razumeli, ne bi zgradili tega doma.” Naj se kačanska trma nadaljuje, pa je bilo za delo v prihodnje še slišati spodbudne besede med gosti občnega zbora.     

    Rok Mihevc

  • Novi zabojniki za zbiranje odpadnega tekstila

    Novi zabojniki za zbiranje odpadnega tekstila

    Zabojniki so ustrezno označeni z nalepkami za odpadni tekstil, kot lahko vidite tudi na fotografiji. Predvsem pa ti novi zabojniki omogočajo, da se ustrezno ravna z odpadnim tekstilom oziroma z oblačili, ki jih ne uporabljamo več in ki niso primerna, da bi jih podarili Humani oziroma kakšni drugi dobrodelni organizaciji. JP VOKA Snaga d.o.o. opravlja obvezno gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov v Mestni občini Ljubljana in občinah Brezovica, Cerklje na Gorenjskem, Dol pri Ljubljani, Dobrova – Polhov Gradec, Horjul, Ig, Medvode, Škofljica, Velike Lašče in Vodice.

    Tu so navodila za pravilno zbiranje odpadnega tekstila v zabojnike

    V zabojnik sodi(jo):

    • suh tekstil za snovno predelavo,
    • vse vrste oblačil, ki niso blatna, plesniva ali vlažna,
    • hišni tekstil (prevleke za vzglavnike in odeje, jogi rjuhe, brisače, kuhinjske krpe, prti ipd.).


    V zabojnik ne sodi(jo):

    • čevlji,
    • modni dodatki (pasovi, torbice, klobuki),
    • plišaste igrače,
    • vzglavniki, odeje, preproge, zavese,
    • pena in druge primesi (plastične vrečke ipd.).

     

    Peter Kavčič
    Foto: JP VOKA Snaga

  • Ogled lutkovne predstave v Ljubljani

    Ogled lutkovne predstave v Ljubljani

    Je kdo že kdaj slišal zvoke škrt, škrt, kra, čof? In ali ima kdo idejo, kaj bi lahko predstavljali? Otroci iz vrtca Horjul smo se po odgovor odpeljali v Lutkovno gledališče Ljubljana, kjer smo skupaj z žabcem Jerkom našli rešitev. Lutkovna prestava Škrt, škrt, kra, čof, ki smo si jo ogledali, je bila polna vode, špricanja, zabave in norčij žabca Jerka, ki je zelo rad ponagajal mamici in atiju. A zvečer so ga prestrašili skrivnostni zvoki škrt, škrt, kra, čof. Kljub temu da je bil Jerko zelo pogumen žabec, ga je bilo zvokov strah. Na srečo je skupaj z atijem in mamico ugotovil, od kod prihajajo. Predstava nam je bila zelo všeč, saj nas je Jerko ves čas spravljal v smeh. Poslušali smo zanimiva glasbila in si zaželeli, da bi bili tudi mi žabe, ki lahko ves čas skačejo in čofotajo po vodi. Žabicam in igralcem smo se zahvalili z močnim aplavzom, potem pa nam je ostalo ravno dovolj časa za kratek sprehod po Ljubljani. Ogledali smo si tržnico, lepe meščanske hiše, zmajski most in od daleč tudi Ljubljanski grad. Dopoldan v Ljubljani nam je bil zelo všeč in obisk Lutkovnega gledališča Ljubljana bomo z veseljem ponovili drugo leto.

    Metka Oblak

  • Murni na sprehodu s starostniki

    Murni na sprehodu s starostniki

    V našem vrtcu je eno glavnih načel načelo sodelovanja za okoljem. Skupaj z lokalnimi institucijami pomagamo otrokom spoznavati kulturo in družbo. Tako sodelujemo tudi z Domom ostarelih v Horjulu. Tradicionalno marčevsko obdarovanje varovancev doma ostarelih se je že pred nekaj leti spremenilo v tradicionalno druženje z ostarelimi. 
    Letošnja pomlad nas je zvabila ven, na sonce! Ob poslušanju ptičjega petja smo se sprehodili do občinskega trga. Tam smo se igrali igre, ki so bile našim spremljevalcem znane iz njihovega otroštva. Ena izmed iger, ki smo se jo igrali, je bila rajalna igra Potujemo v Rakitnico. Skupaj smo zaplesali tako, da se nam je kar zavrtelo v glavi. Nato smo se odpravili nazaj proti domu in se poslovili z obljubo, da se še kdaj dobimo in drug drugega razveselimo. Na poti nazaj proti vrtcu smo podoživljali pristna čustva in občutenja, ki so nas prevevala v tem dopoldnevu. 
    Odrasli smo tisti, ko otrokom omogočamo, da pridobivajo izkušnje s starejšo generacijo in s tem ustvarjamo spoštovanje in občutek za pomoč starejšim. Zato je potrebno negovati in razvijati odnose med generacijami že v najzgodnejšem obdobju, saj prihaja do izkušenj in modrosti od starejših na mlajše, otroci pa starejšim prinašajo radost in veselje.

    Barbara Popit

  • Poskrbite za svoje zdravje – prijavite se v program SVIT

    Poskrbite za svoje zdravje – prijavite se v program SVIT

    Taja Kontler, dipl.m.s. s specialnimi znanji, NIJZ OE Ljubljana pojasnjuje: ”Če upoštevamo priporočila proti raku, kot so zdrava prehrana, opustitev kajenja in pitja alkohola, dnevna telesna aktivnost in zmernost pri sončenju, lahko bistveno prispevamo k zmanjšanju ogroženosti za nastanek raka in tudi drugih kroničnih bolezni. A vseeno s preprostim pošiljanjem dveh vzorcev blata (vse potrebno dobite po pošti) lahko bistveno pomagate pri zgodnjem odkrivanju bolezni.” Program Svit je preventivni zdravstveni program, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Ciljno populacijo predstavlja 600.000 prebivalcev Slovenije, tako moških kot žensk med 50. in 74. letom starosti, ki se jih k sodelovanju povabi vsake 2 leti.
    S pravočasnim zdravljenjem lahko bolezen povsem preprečimo 
    Rak na debelem črevesu in danki je v Sloveniji eden najpogostejših rakov. Zaradi poznega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki je umrljivost za tem rakom še vedno velika, zdravljenje pa je za bolnike naporno in manj uspešno. A na srečo je ta oblika raka tudi zelo dobro ozdravljiva, če jo odkrijemo dovolj zgodaj. Razvoj bolezni pa lahko celo preprečimo, če predrakave spremembe odkrijemo in odstranimo pravočasno. 
    Več informacij o Programu Svit pa lahko najdete na www.program-svit.si

    Peter Kavčič