Poleg povabljenih članov iz GZ Horjul so se skupščine udeležili tudi povabljeni gostje: župan Občine Horjul Janko Prebil, namestnik poveljnika GZ regije Ljubljana Matjaž Kokalj, predstavniki sosednjih zvez GZ Dolomiti, GZ Brezovica in GZ Vrhnika.
Po uvodnem pozdravu in nagovoru so bila podana različna letna poročila, in sicer poročilo predsednika, poveljnika, komisij za članice, mladino in veterane, ter nadzornega odbora za leto 2024. Zatem je bila predstavitev načrta in njegova potrditev za leto 2025. Sledil je trenutek, ki se bo vsekakor zapisal v zgodovino Gasilske Zveze Horjul, saj je po kar 26. letih, torej od same ustanovitve zveze do letos zaključil s funkcijo predsednika Ladislav Prebil. Naslednja točka so bile volitve za novega predsednika GZ Horjul. Na čelo Gasilske Zveze Horjul je bila izvoljena nova predsednica Mojca Jazbar, ki je sprejela vodenje zveze za mandatno obdobje od leta 2025 do 2028.
V sklepnem uradnem delu je sledila še podelitev priznanj gasilske zveze. Podeljena so bila tri priznanja GZ Horjul, in sicer dvakrat srebrna značka GZ Horjul Katarini Vrhovec (PGD Žažar) ter Boštjanu Kozini (PGD Podolnica). Zlato značko je prejel Andrej Kozjek, član PGD Horjul. Aleš Vrhovec je prejel priznanje GZ regija Ljubljana.
Vsem dobitnikom priznanj kot tudi novi predsednici čestitamo za priznanja za njihove dosežke ter seveda uspešno vodenje zveze novi predsednici.

Peter Kavčič
Foto: arhiv GZ Horjul

Zbrano publiko, ki je do zadnjega stola in klopi napolnila športno dvorano OŠ Horjul, so navdušili nastopajoči, ki so na oder prinesli domačo, slovensko narodno-zabavno glasbo. Nastopili so Ansambel Pogum, Krimski lisjaki, Ansambel Škof in člani legendarnega Ansambla bratov Poljanšek. Program je v celoto povezala ena in edina Mama Manka. Po koncertu je sledila veselica z ansamblom Pogum! 
Tudi tokrat je dogodek potekal v izvrstni organizaciji članov in članic PGD Horjul. Po nastopu smo se na kratko ustavili pri ansamblu, ki ga na Horjul vežejo prav posebej močne vezi. Ansambel Škof je namreč domača zasedba (oz. iz Horjula in Dobrove), ki šteje sedem članov, s svojimi melodijami pa razveseljuje publiko že dve leti. Z nastopanjem so začeli v gostilni Pri Škofu, vadijo pa v prostorih gasilskega doma v Zaklancu in so dejansko čisto pravi horjulski ansambel. Nastopajo kot kvintet ali kot trio, nastopajo tako s klavirsko harmoniko kot tudi s frajtonarico, tako da je razpon melodij resnično širok. Radi preigravajo zimzelene melodije največjih zasedb narodno-zabavne glasbe, od Avsenika, Slaka do Miheliča, pa seveda tudi kakšne novejše, kot na primer skladbe Modrijanov. Če je potrebno, zaigrajo tudi zabavno glasbo, če le s tem polepšajo vzdušje in razveselijo publiko. Na vprašanje, katere skladbe zaigrajo najraje, so vsi v en glas odgovorili, da seveda njihove pesmi »Objemi me« in »Naj veselje živi«. Nastopanje pred domačo publiko jim je nekaj najlepšega, sploh ker vidijo, kako publika živi za domačo glasbo. Mama Manka, ki je s svojimi humorističnimi vložki med premori poskrbela za dobro voljo in obilo smeha, je priznala, da se v Horjul vedno rada vrača in da, če ji spomin pravilno služi, je na tej prireditvi svoje življenjske prigode pripovedovala že osmič ali morda celo desetič zapored. Priznala je, da jo je pred prvim obiskom Horjula kar malce strah pred neznanim, a ko je spoznala to čudovito publiko in vrednote, ki nekaj pomenijo v tej horjulski dolini, se vedno znova z veseljem odzove, ko pokličejo horjulski gasilci. »Tu na tem odru se čuti, da ta publika ljubi slovensko domačo glasbo. To je publika, ki ji vržeš drobtinico, nazaj pa dobiš celega piščanca,« še dodaja v svojem značilnem humorju vedno dobrovoljna Mama Manka, ki je priznala, da ji je Horjul zelo blizu srca in tudi sicer. Njen menedžer namreč živi v Gabrju pri Dobrovi. 
Veselo v Horjulu dokazuje, kako z dobro organizacijo, dobrim programom in pravo publiko poskrbimo za vzdušje čisto prave gasilske veselice tudi, ko je zunaj še mraz.

Besedilo in foto: Peter Kavčič

K tej odločitvi je pripomoglo tudi dejstvo, da imamo vedno več industrijskih objektov, objektov skupne rabe, športnih objektov, objektov z inštaliranimi sončnimi elektrarnami in drugih kritičnih objektov, ki so lahek vir požara ali drugih nesreč. V ta namen bodo čez letošnje leto najbolj izpostavljene objekte, seveda po predhodnem soglasju lastnika ali upravitelja, obiskali člani prostovoljnih gasilskih društev oziroma štaba CZ Občine Horjul, da pregledajo stanje požarne varnosti na objektu, da po potrebi svetujejo, kakšni bi bili priporočljivi ukrepi za povečanje varnosti, in da opozorijo na nevarnosti in ovire, ki bi gasilce ovirale pri morebitnem posredovanju. 
Pri tem seveda računamo na sodelovanje lastnikov ali upravnikov objektov. Z veseljem pa bomo sprejeli tudi pobude s terena na e-poštni naslov obcina@horjul.si ali na tel. 040 350 273.

Občina Horjul