Obrazec lahko natisnete na spletni občine strani ter pošljete na Voka Snago. Obrazec lahko prejmete tudi v sprejemni pisarni Občine Horjul. Naročila bodo sprejemali do četrtka, 13. 3. 2025. Odvoz pri samih uporabnikih pa bodo opravili na 20. 3. 2025. Odvoz kosovnih odpadkov je za občane enkrat letno brezplačen. Odpadkov, ki niso kosovni odpadki, ne bodo odpeljali in bodo o njih obvestili pristojne inšpekcijske službe. Kosovne odpadke lahko pripravite za odvoz po 20.00 uri pred dnevom odvoza oziroma do 6.00 ure na dan odvoza, če ni drugače dogovorjeno z Voka Snago. Da ne bi prihajalo do pojava divjih odlagališč, še opozarjamo, da je vsakršno odlaganje kosovnih in nevarnih odpadkov v naravi strogo prepovedano. Pristojne službe vršijo nadzor, kršitelje pa čakajo visoke kazni. Opozarjamo tudi vse obrtnike in podjetnike, da so po zakonu dolžni poskrbeti za odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov, ki nastajajo z naslova njihove dejavnosti. Odpadkov ne smejo odlagati pri zabojnikih za embalažo, ki so namenjeni gospodinjstvom, ampak pristojnim odjemalcem, s katerimi imajo sklenjeno pogodbo.
Ekipe prostovoljcev, ki se odpravijo z vrečkami za smeti na teren, vedno prinesejo nazaj polne vreče odpadkov, ki v naravnem okolju nimajo kaj početi. Skrb za naravno okolje je naša skupna naloga, zato je prav, da vsak, ki si lahko vzame čas, pride in pomaga, da ni vedno vse na ramenih gasilcev ali šoloobveznih otrok. Zagotavljamo vam lahko obilo dobre volje, dobro družbo in dober občutek, ko veš, da si naredil nekaj dobrega. Tu so predvidene lokacije in ure zborov, kjer vam bodo vodje akcij razdelili rokavice in vrečke za smeti ter natančnejša navodila, kje in kako bo potekalo pobiranje odpadkov v naravi:
ŽAŽAR: zbor ob 8. uri pred gasilskim domom PODOLNICA: zbor ob 8. uri pred gasilskim domom HORJUL: zbor ob 8. uri na občinskem trgu VRZDENEC: zbor ob 8. uri pred gasilskim domom LESNO BRDO: zbor ob 9. uri pri cerkvi LJUBGOJNA: zbor ob 8. uri pred kmetijsko zadrugo SAMOTORICA: zbor ob 9. uri pri cerkvi ZAKLANEC: zbor ob 8. uri pred gasilskim domom
V februarju je Planinsko društvo Vrhnika v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika povabilo gospo Štefko Šebalj Mikše, članico Planinskega društva Cerknica, dolgoletno markacistko in planinsko vodnico, ki nam je predstavila nastanek in delovanje steklarn – glažut na Javorniku.
Predavateljica ga. Štefka Šebalj Mikše
Slovenija je bila v preteklosti posuta z majhnimi steklarnami – glažutamipovsod, kjer so bile velike površine gozdov, saj je bil les osnovna surovina za kurjenje talilnih peči in za pridobivanje pepelike, ene odglavnih sestavin za izdelavo stekla. Poleg oglarjenja je bilo steklarstvo način izkoriščanja kvalitetnih gozdov v oddaljenih krajih Pohorja, Zasavja, Posavja, Kozjanskega in drugod. Glažuto so vedno zgradili v osrednjem delu najboljših gozdnih površin in se preselili na drugo lokacijo, ko je bil gozd izsekan.
Tudi Javornik in drugi cerkniški gozdoviso bili že v preteklosti zelo bogati z lesom, tako da sta na območju Javornika delovali dve večji glažuti. V 18. stoletju Karlovica ali Dolenjska, ki je bila zgrajena blizu gradu Karlovica, ko je zmanjkalo lesa pa so glažuto zaprli in v 19. stoletju naredili novo z imenom Jezerska višje v osrčju javorniških gozdov. Lastniki glažut so se menjali, gradili so jih tržaški trgovci z lesom in veleposestiki, ki so imeli v lasti velike gozdne površine in jemali v služnost tudi gozdove okoliških kmetov. Jezersko glažuto je za kratek čas odkupil tudi domačin, a je kmalu spet prišla v roke posestnika Pagliaruzzija (lastnika Cekinovega gradu v Ljubljani).
Glažuto Karlovico je omenjal tudi Baltazar Hacquet v knjigi Oryctographia Carniolica iz leta 1778. V njegovem času je bila steklarna v razcvetu, saj so v njej polegmojstrov iz Češke in Štajerske dobili delo tudi domači mojstri, mizarji, kamnoseki in kmetje, ki so nosili kremen iz severnega pobočja Slivnice v Dolenjo vas, kjer so ga v mlinih na potoku drobili v prah. Tam so izdelovali tudi pepeliko (lužen pepel), katero so dodajali kremenčevemu prahu, da so znižali tališče na 800 °C – na temperaturo, ki so jo v pečeh lahko dosegli s kurjenjem drv oz. oglja, nekatere surovinepa so uvažali iz Trsta in namesto pepelike in sode dodajalimorsko sol, ki je bila cenejša od pepelike, kajti za 1 kg steklovine je zgorelo 2.400 kg lesa, od tega le 72 kg za taljenje, ostali les pa so porabili za pridobivanje pepelike (Cimperšek M. 2016).
Izdelovali so pollitrske steklenice, kozarce, šipe in kakovostno steklo za ure. Glažuta Karlovica je zamenjala več lastnikov,nazadnje je bila v lasti bratov Kreidl, delovala je do leta 1793, nato pa so Karlovico zaprli. Razlog so bile najbrž finančne težave in pritožbe lastnikov gozdov, ki se zgoloseki gozda niso strinjali. Odsteklarne je ostalo samoime Glažuta in ostanki vodnjaka.
Ostanki vodnjaka (foto Štefka Šebalj Mikše)
Glažuta Jezerska je bila postavljena višje v pobočje Javornika nad Zadnjim krajem v k.o. Otok I. Iz mapne kopije iz leta 1823 (Arhiv Republike Slovenije) je razvidno, da je steklarno sestavljalo 14 lesenih poslopij, kar kaže, da je bilo obratovanje steklarne dovoljeno za dobo 20 let.
Jezerska steklarna – glažuta (Vir: Arhiv Republike Slovenije, foto Miloš Toni)
Proizvodnja je cvetela, steklene izdelke so prodajali tudi na Tržaško in delovanje podaljševali z nedogovorjenim izsekavanjem gozdov v lasti okoliških kmetov, zato so glažuto zaprli, ostala je samo pot, ki je bila zgrajena do glažute Jezerska in se še danes imenuje Fabrška pot.
V steklarni so izdelovali votlo in ravno steklo, steklenice za rozolijo (liker iz cvetov pomaranč in vrtnic; J. Kebe ), brušene kozarce, krožnike, vodne in peščene ure, ampule, retorte, vaze, lekarniško posodo ter steklenice z okraski. Steklo so tudi brusili, ohranil se je lestenec, ki krasi podružnično cerkev sv. Petra v vasi Dolenje Jezero.
Lestenec v cerkvi sv. Petra v Dolenjem Jezeru (foto Miloš Toni)
Nekatere svoje izdelke je zadnji lastnik steklarne Pagliaruzzi poslal tudinaobrtniško razstavo v Ljubljano leta 1844 in jih podaril muzeju.
Izdelki Jezerske glažute (foto Miloš Toni)
Gospa Štefka ima v svoji zbirki poleg ostankov stekla in materiala, ki ga je našla med raziskovanjem okolice nekdanjih glažut, tudi dragoceno steklenico, ki je bila v lasti njene prababice.
Gospe Štefki Šebalj Mikše se zahvaljujemo za zanimivo predavanje, saj je obiskovalcem, ki so napolnili Malo dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki, prikazala malo poznano glažutarstvo na Javorniku nad Cerkniškim jezerom.
Sporočamo vam, da bo LPP d.o.o. v TOREK, 4. 3. 2025, od 15. in 18. ure, izvajalo tehnične preglede traktorjev in traktorskih priklopnikov pri Športnem Parku Horjul.
V gasilskem domu Dvor je v soboto, 22., in nedeljo, 23. februarja, potekala razstava Lego kock, ki so jo pripravili Kotarjevi s svojimi prijatelji. Razstava je bila posebna priložnost za vse ljubitelje Lego kock, saj je bilo možno videti v različnih setih tudi večje umetnine ter napredne tehnologije. Razstava je čisto po naključju ponovno zaživela ravno po desetih letih. Na ogled je bilo kar 155 različnih setov, ki so bili sestavljeni iz skupno 150.000 Lego kock. Pri postavitvi razstave je sodelovalo 19 ljubiteljev Lego kock, med njimi so bili z največjim številom setov prisotni ravno Kotarjevi, Primož, Marko, Franci in Klemen. Najmlajši razstavljalec je imel komaj 6 let, najstarejši pa je bil razstavljalec iz Ljubljane z 72 leti. Poseben poudarek je bil na Lego tematskih sklopih, kot so Technic, Friends, City in Creator, med istovrstnimi seti pa so prevladovala avto dvigala. Postavljena je bila tudi 53 metrov dolga železniška proga, po kateri so vozili Lego vlaki. Med eksponati so bili trije večji stroji, ki jih je bilo mogoče upravljati preko Lego aplikacije na telefonu. Najmanjši razstavljen set iz leta 1966 je bil sestavljen iz samo dveh kock in je hkrati predstavljal tudi najstarejši eksponat razstave. Poleg uradnih Lego setov so bile predstavljene tudi unikatne skulpture MOC – My Own Creation. Te so izdelane po idejah in načrtih Lego zanesenjakov, ki želijo iz Lego kock sestaviti nekaj več, kot nudi Lego v svojih tovarniških setih. Med tovarniškimi seti je imela največ delov ladja Titanik, ki je sestavljena iz 9.092 kock. Obiskovalce so navdušile tudi podrobno izdelane Lego rože iz serije Botanical Collection, ki so celotni razstavi in predvsem ženskim obiskovalkam dodale poseben estetski pridih. Po drugi strani pa je bil kot največji set mogočno avtodvigalo s kar 10.053 kockami. Ob vhodu v razstavo je bilo možno najprej videti ogromno MOC delujočo smučarsko sedežnico, na sami razstavi pa je bilo videti predvsem vozila. Na začetku Lego BMW motor, nato pa različne avtomobile, policijska, gasilska in reševalska intervencijska vozila, traktorji, kombajn, avtovleke, ogromno tovornjakov s hidravličnimi dvigali, Titanik, letala, buldožer, formule in marsikaj drugega. Razstava je privabila številne obiskovalce, ki so občudovali natančno sestavljene modele in se sprehajali med skrbno pripravljenimi postavitvami. Razstava je prikazala široke možnosti ustvarjanja s kockami in dokazala, da Lego ni le igrača, temveč prava umetnost.
Zato vas vabijo, da podate svoje predloge za naslednja priznanja: naziv častni občan, plaketo in priznanje. Pisne predloge lahko pošljete na občinski naslov do vključno 20. marca 2025. Predlogi morajo biti pisno utemeljeni in morajo vsebovati kronološko urejene podatke o kandidatu in njegovih dosežkih, ki predlog utemeljujejo v skladu s cilji in namenom Odloka o podeljevanju priznanj v občini Horjul. Vsebovati morajo soglasje kandidata h kandidaturi in vrsto predlaganega priznanja. Soglasje je treba predložiti do obravnave na občinskem svetu. Pisni predloge je treba poslati v zaprti kuverti z oznako »Ne odpiraj – razpis za priznanja« do vključno 20. marca 2025 na naslov: Občina Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul. Pomembno! Pobude, prispele po razpisnem roku, se ne bodo upoštevale. O izbiri kandidatov, ki prejmejo priznanje, odloča občinski svet. Predlogi za priznanja, ki so bili podani v preteklih letih in niso bili uvrščeni v izbor, se ne upoštevajo. Predlagatelji za podelitev priznanj občine Horjul so lahko župan, občinska uprava, člani občinskega sveta, občani, politične stranke, liste, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. Predlagatelj se sam ne more predlagati za prejemnika priznanja.
Naziv častni občan Priznanje častni občan občine Horjul je najvišje priznanje in se podeli posameznikom, ki so s svojim delom pomembno in trajno prispevali k razvoju družbe, utrjevanju miru, razvoju in dosežkom na raznih področjih človekove ustvarjalnosti oz. k ugledu in napredku občine. Kriterij za podelitev naziva so tudi izjemni dosežki za prepoznavnost občine Horjul v Republiki Sloveniji in širše. Priznanje častni občan se praviloma podeljuje sedanjim in bivšim prebivalcem občine Horjul za življenjsko delo oziroma za izredne dosežke na raznih področjih družbenega življenja in dela. Naziv častni občan se podeli praviloma izjemoma. Priznanje častni občan se lahko podeli posamezniku le enkrat.
Plaketa občine Plaketa občine se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izjemne dosežke in uspehe, s katerimi povečujejo ugled občine Horjul na gospodarskem, kulturnem, športnem področju in dosežke na drugih področjih. Plaketa občine se podeli tudi posamezniku za življenjsko delo, večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena. Plaketo občine Horjul lahko posameznik, podjetje, zavod, skupnost, društvo in druge pravne osebe prejmejo večkrat za delo na različnih področjih.
Priznanje občine Priznanje občine Horjul se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom, skupnostim, društvom in drugim organizacijam in skupnostim za delo in dejanja, ki so jih dosegli ob posebnih priložnostih in s svojo požrtvovalnostjo in delom povečujejo ugled občine. Priznanje Občine Horjul lahko posameznik, podjetje, zavod, skupnost, društvo in druge pravne osebe prejmejo večkrat za delo na različnih področjih.
Smo v aktivnih pogovorih z Direkcijo RS za ceste in Ljubljansko urbano regijo glede umestitve kolesarske ceste od Ljubgojne do Vrzdenca. Naš cilj je, da v pozni jeseni začnemo z gradnjo te povezave, ki bo bistveno pripomogla na področju prometne varnosti. Letos nas na področju urejanja športne infrastrukture čaka tudi zelo velika in nepredvidena investicija. Zaradi izliva vode v športni dvorani Horjul je namreč parket uničen in športne aktivnosti niso možne. Investicija je ocenjena na 250.000 evrov. Denar v proračunu imamo pripravljen, v pripravi pa imamo razpisa in upam, da bomo do poletja dvorano sanirali. Športna površina ni primerna za vadbo, zato smo morali prekiniti vse športne aktivnosti. V letošnjem letu nas čaka tudi obnova nekaterih cest. Med drugim tudi cesta na Vovčne kjer se soočamo s težavo, da se katastrski načrti ne skladajo z dejanskim stanjem v naravi. Ampak to problematiko rešujemo in če ne v letošnjem, bomo začeli z obnovo v naslednjem letu. Projekt je v pripravi. Imamo tudi aktivnosti glede obnove hiše Kristine Brenk. Konec meseca imamo sestanek na lokaciji z Zavodom za spomeniško varstvo RS, kjer se bomo uskladili glede posegov. Želimo si, da bi objekt zaživel in v prihodnje predstavljal pomembno novo pridobitev za občino in seveda predvsem za vas občanke in občane.
