Blog

  • Zimski športni dnevi

    Zimski športni dnevi

    Narava nam je v februarju le naklonila belo zimo in s tem tudi nepopisno otroško veselje. Oblekli smo se v topla oblačila in obutev ter izkoristili prav vsak trenutek na snegu in se prepustili zimskim radostim. Mlajši otroci so se na sneg šele navajali, se z njim igrali, iskali snežinke in led, puščali sledi v snegu ter se urili v motoričnih spretnostih. Starejši otroci so po snegu hodili dlje časa in se potem po hribu zasluženo spustili z lopatkami in vrečami, napolnjenimi s senom. Po večkratni vožnji po hribu so ugotovili, da se po utrjeni progi po strmini lahko še hitreje dričajo. Z rdečimi lički in noski so oblikovali različne umetnije iz snega, še posebej so se razveselili sneženega moža, ki so ga lahko ustvarili po lastni domišljiji in upali, da ga sonce ne bo prehitro stalilo. Seveda nam ni zmanjkalo časa za kepanje in oblikovanje snežnih angelov. Ob prihodu v vrtec so otrokom dan za dnem žarela lica od sreče, malo pa tudi od mraza. 
    Zimske športne radosti na snegu nam bodo ostale v lepem spominu, saj imamo sneg vsi zelo radi in komaj čakamo, da ga ponovno spet doživimo.
    T. J. Š.

  • Pustovanje v vrtcu

    Pustovanje v vrtcu

    MAŠKARE

    (Janez Bitenc)

    Od hiše do hiše, od vrat do vrat,

    prinašamo smeh vam in s smehom pomlad.

    Zato pa nam dajte en dinarček dva,

    tri krofe, tri bobe in košček mesa.

     

    Pustni čas v nas vsako leto prebudi mnogo otroške razigranosti in ustvarjalnosti. V vrtcu smo se na težko pričakovani pustni torek pričeli pripravljati že v tednu pred pustom. Pogovarjali smo se o pustovanju in izdelovali izdelke, s katerimi smo okrasili vrtec. Poiskali in prepevali smo pesmi na temo pusta, da smo na pustni torek z njimi razveseljevali ljudi iz okolice. V naših vsakdanih ni manjkalo niti plesa in igre s pustnimi kostumi.

    Na težko pričakovani pustni torek pa so v vrtec namesto otrok prišle izvirne pustne šeme, odločene, da iz naših krajev prepodijo zimo in prikličejo pomlad. Našemljene maškare so ponosno razkazovale svoje kostume in komaj čakale slasten pustni zajtrk – krofe. Po zajtrku pa je napočil čas za pravo pustno rajanje.

    Najmlajše pustne šeme so ostale v vrtcu, kjer so jim vzgojiteljice pripravile pravo pustno zabavo, na kateri ni manjkalo glasbe, balonov in rajanja. Starejši otroci so se medtem ob spremljavi glasbe, inštrumentov in glasnega prepevanja odpravili na pustno povorko po Horjulu. Maškare iz skupin čebele in murni so se odpravile po domovih in razveselile posameznike, s katerimi v vrtcu redno sodelujemo. Našemljene kresnice, mravlje, žabice, pikapolonice in metulji pa so z obiskom razveselile starostnike in zaposlene v Domu starejših Horjul, nato pa še zaposlene na občini Horjul. Sledilo je veliko pustno rajanje na občinskem trgu, kjer ni manjkalo dobre volje in smeha.

    Pustne šeme iz vrtca smo preživele čudovit in razigran dan. Mnoge so si ga v popoldanskem času še dodatno popestrile z obiskom Pustnega plesa, ki je potekal v Osnovni šoli Horjul.

     

    Špela Malovrh

  • Idrijska čipka po risbah akad. slikarja Rafaela Terpina

    Idrijska čipka po risbah akad. slikarja Rafaela Terpina

    Čipkarska šola Idrija vabi izkušene klekljarice in klekljarje k sodelovanju v izobraževanju z naslovom Idrijska čipka po risbah akad. slikarja Rafaela Terpina. Program je namenjen tistim, ki obvladajo zahtevne cvetlične motive s tankim sukancem. Izobraževanje v obsegu 30 ur bo brezplačno in bo potekalo aprila 2025 ter nadaljevalo od oktobra 2025 do februarja 2026. 

    Zainteresirani se lahko prijavijo do 31. marca 2025 na e-naslov metka.fortuna@csod.si ali osebno v Čipkarski šoli Idrija, Prelovčeva 2, Idrija. V prijavi naj kratko opišejo svoje klekljarske izkušnje in priložijo morebitna dokazila o znanju klekljanja, kot so certifikat geografske označbe Idrijska čipka, NPK klekljar/klekljarica, Rokodelstvo Art&Craft Slovenija ali priznanje Priznani rokodelec/Priznana rokodelka.

    Predstavitev izobraževanja bo v torek, 18. marca 2025, ob 17. uri v Centru idrijske čipke, Prelovčeva 2, Idrija. Vabljeni vsi, ki želite poglobiti svoje znanje klekljanja in sodelovati pri ohranjanju bogate tradicije idrijske čipke.

  • Zbiranje nevarnih gospodinjskih odpadkov in manjše odpadne električne in elektronske opreme

    Zbiranje nevarnih gospodinjskih odpadkov in manjše odpadne električne in elektronske opreme

    Obveščamo vas, da bo zbiranje nevarnih gospodinjskih odpadkov in odpadne električne in elektronske opreme v občini Horjul v ČETRTEK, 20.3.2025.

    od 9.00 do 12.00  na VRZDENCU; parkirišče pred gasilskim domom

    od 13.00 do 16.00  v ŠPORTNEM PARKU HORJUL

    V premično zbiralnico občani lahko prinesete nevarne odpadke iz gospodinjstev (na primer motorna in jedilna olja, akumulatorje in baterije, čistilna sredstva, barve, lake in topila, zdravila in pesticide) ter manjšo odpadno električno in elektronsko opremo do velikosti sesalca (kartuše/tonerje, monitorje in računalniške pripomočke, elektronske medije, male kuhinjske aparate, električna orodja, odslužene telefone, žarnice in plinske sijalke, električne igrače). Občanom je pri oddajanju odpadkov v pomoč strokovno usposobljen sodelavec, ki izdaja tudi potrdila o količini in vrsti oddanih odpadkov.

  • Postanite Prostofer tudi vi!

    Postanite Prostofer tudi vi!

    Občina Dobrova – Polhov Gradec že več kot leto dni sodeluje v projektu PROSTOFER, prostovoljskem programu, ki starejšim omogoča brezplačne prevoze do zdravnika, javnih ustanov in drugih nujnih opravkov. Da bo pomoč na voljo čim večjemu številu občanov, k sodelovanju vabimo vse, ki imate veljavno vozniško dovoljenje in ste pripravljeni v svojem prostem času pomagati starejšim. Prevozi se opravljajo z občinskim vozilom, občina pa prostovoljcem zagotovi tudi topel obrok za dan opravljene vožnje. Za dodatne informacije in prijave ste občani vabljeni, da se obrnete na telefonsko številko 01/3601-800 ali elektronski naslov info@dobrova-polhovgradec.si. 
    Skupaj lahko poskrbimo za boljšo mobilnost starejših in povezanost skupnosti.

     Občina Dobrova – Polhov Gradec

  • V začetku leta potekajo občni zbori številnih društev

    V začetku leta potekajo občni zbori številnih društev

    V občini Dobrova – Polhov Gradec vse od začetka leta potekajo občni zbori društev. Občni zbor je najvišji organ društva, kjer člani pregledajo delo v preteklem letu, potrjujejo finančna poročila ter sprejemajo načrte in cilje za naprej. Občina se zaveda pomembnosti društev, saj s svojim delovanjem krepijo skupnost, spodbujajo sodelovanje in povezanost med občani ter ohranjajo kulturno in naravno dediščino. Na različnih področjih – od športa, turizma in kulture do gasilstva ter drugih prostovoljskih dejavnosti – društva aktivno prispevajo k boljši kakovosti življenja v občini. Občnih zborov se po svojih zmožnostih udeležijo tudi s strani vodstva občine in krajevnih skupnosti, kjer je priložnost za srečanje, izmenjavo načrtov, predvsem pa za podporo in izraz spoštovanja do prostovoljskega dela.
    Občina Dobrova – Polhov Gradec je ponosna na 48 društev, v katera je vključenih več kot 1500 občanov. V zadnjih dveh letih je občina, na podlagi dobrega in aktivnega dela naših društev, prejela naziv Prostovoljstvu prijazna občina zaradi prizadevanj za ustvarjanje spodbudnih pogojev za prostovoljce, vrednotenja njihovega dela in vključevanja prostovoljstva v razvojne strategije. 
    Vsem članom in prostovoljcem, ki s svojim trudom in predanostjo bogatijo občino, gre iskrena zahvala za njihov prispevek.

    Občina Dobrova – Polhov Gradec

  • Pustno rajanje v gasilskem domu Brezje

    Pustno rajanje v gasilskem domu Brezje

    Na pustni torek, 4. marca, je v gasilskem domu v Brezju potekalo veselo pustno rajanje. Na dogodku se je zbralo približno 50 maškar, med katerimi so prevladovali domačini, mlade družine – otroci in njihovi starši. Otroška razigranost in veselo rajanje je potekalo v dvorani gasilskega doma. Ob začetku so se pridružile mlajše maškare s starši, nato pa so prihajali tudi starejši občani. Medgeneracijski dogodek na zadnji pustni dan v letu je spremljala dobra glasba in veselo vzdušje. Za pijačo so poskrbeli gasilci, s katero zbirajo sredstva za nakup nove gasilske opreme. 
    Pisane maškare, okrašena dvorana in veselo pustno vzdušje so pričarali lep torkov popoldan, poln smeha in razigranosti. Pustno rajanje je povezalo vaščane vseh generacij ter prineslo toplino in veselje v gasilski dom. Organizatorji se že veselijo naslednjega pustovanja, kjer se bodo zopet srečale raznolike in domiselne maškare ter skupaj ustvarile nepozabne spomine.

    M. D.

     

  • Obisk NUK-a v Ljubljani

    Obisk NUK-a v Ljubljani

    Mladi knjižničarji 4. in 5. razredov OŠ Polhov Gradec so v okviru knjižničarskega krožka skupaj s knjižničarko obiskali NUK v Ljubljani. Obisk smo izpeljali v sredo, 15. 1. 2025. Do tja smo se peljali z avtobusom in prehodili del poti čez Kongresni trg, ki je bil še vedno praznično okrašen.
    Pred največjo slovensko knjižnico nas je pričakala vodička Nina in nam predstavila stavbo, ki jo je zasnoval naš najbolj znan arhitekt, Jože Plečnik. Učenci so v oknih hitro prepoznali oblike odprtih knjig. Izvedeli smo, da so kamni v fasadi stavbe še iz rimskih časov, da je pred vhodom upodobljen obraz Matije Čopa, pomembnega knjižničarja in Prešernovega prijatelja. Težka vrata ponazarjajo težko delo, ki ga moramo vložiti na poti do znanja. Učenci so jih z lahkoto odprli, saj so radovedni in vedoželjni mladi z zanimanjem in spoštovanjem do knjig.
    Na velikih marmornatih stopnicah smo si ogledali preddverje, lesen strop, vhod v čitalnico, v katero pa nismo smeli, saj so se študentje zbrano učili za izpite. Vodička nas je spustila v razstavno dvorano, kjer je bila še na ogled razstava Hranimo misli že 250 let. Tu smo si ogledali nekaj primerov zanimivega gradiva, ki ga hranijo v NUK-u. Pridružila se nam je še bibliotekarka Helena, ki nam je opisala svoje delo in posebnosti narodne in univerzitetne knjižnice. Če primerjamo NUK s šolsko knjižnico, se nam zazdi, da to sploh ni knjižnica, saj si v NUK-u ne moremo sami izbirati knjig, se sprehajati med policami, saj jih skrbno hranijo v posebnih prostorih.
    Obisk smo zaključili tako, da smo se vpisali in podpisali v knjigo vtisov. Mogoče bomo čez mnogo let kot raziskovalci našli ta zapis iz šolskih dni, saj bodo knjigo zagotovo varno shranili.

    Nika Rožnik, knjižničarka na OŠ Polhov Gradec in učenci knjižničarskega krožka

  • Sončki po Aškerčevi poti

    Sončki po Aškerčevi poti

    Sončki smo se tokrat odpravili v Posavsko hribovje, ki zajema vzhodni del Predalpskega hribovja ob reki Savi v osrednji in vzhodni Sloveniji. Naš pohod je potekal po Aškerčevi poti, ki se začne v Zidanem mostu (v obratni smeri  v Rimskih Toplicah).

    Pohod po Aškerčevi poti smo pričeli na železniški postaji Zidani Most

    Pot je poimenovana po največjem slovenskem pesniku balad in romanc Antonu Aškercu in poteka skozi kraje, ki so najtesneje povezani s pesnikovim otroštvom in odraščanjem. Naselja in zaselki, skozi katera je speljana, ponujajo različne zgodbe iz zgodovine, nas pa so še posebej pritegnili okolica ob poti, razgledi, ki so se občasno odpirali, ter nekaj zanimivih zgradb. Vsako leto 10. junija ob obletnici pesnikove smrti, Kulturno društvo Anton Aškerc iz Laškega  organizira pohod po tej poti kot kulturno-pohodniško prireditev.

    Na začetku poti  kmalu iz Zidanega Mosta nas je na strmem in dokaj prepadnem delu presenetil gams, ki  pa se je splašil in hitro skril našim očem. V Širju, ki leži na precej prostrani izravnavi nad Zidanim Mostom, smo naleteli na lepe travnike, občudovali cerkev Brezmadežnega Marijinega spočetja, zgrajene 1747 in kasneje prezidane, ter zanimivo graščino, ki je bila prvotno last širjske gospode in prehajala kasneje v last različnih, tudi neplemenitih lastnikov.

    Širje – kako primerno ime za vas nad ozko sotesko Save

    V nadaljevanju nas je pot vodila navzgor, pa spet navzdol skozi zaselke Brezno, Veliko Širje, Straže, Lukovica. Na naši desni strani nas je na nasprotnem bregu reke Savinje pozdravljalo Visoko Kozje, ki s strmimi pobočji pada proti Savinji. Upravičeno vliva spoštovanje. Na naši levi strani pa je prav tako proti nebu kipelo jugovzhodno pobočje Kopitnika, ki v tem delu s prepadnimi stenami poskrbi za gorsko vzdušje.

    Skalnato pobočje Kopitnika nad desnim bregom Savinje

    Nam na srečo ni bilo treba zagristi v strmine, hodili smo po delno asfaltirani, delno makadamski in na nekaterih delih celo kolovozni Aškerčevi poti, lepo označeni s stebrički in napisi. Na vsake toliko časa je zanimiv trikotni znak ponujal pogled na posamezne vrhove in točke.

    V zadnjem delu poti, ki se izpod Stražnika spusti proti Senožetim, smo se po strmi asfaltirani poti spuščali proti Rimskim Toplicam. Spotoma smo obiskali še Aškerčevo domačijo, kjer nam je Sonja prebrala še dve Aškerčevi baladi in s tem dopolnila nabor pesmi, že prebranih na avtobusu, s katerimi je obogatila kulturni značaj našega tokratnega pohoda.

    Rojstna hiša pesnika Antona Aškerca v Senožetah nad Rimskimi Toplicami

    Zanimivo doživetje, malce drugačno od naših običajnih pohodov!

    Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek,

    GPS zapis: Srečko Kenk

  • Tudi letos smo vsako nedeljo vsi vabljeni na Log

    Tudi letos smo vsako nedeljo vsi vabljeni na Log

    Čeprav letošnji pust ni imel napornega dela z odganjanjem zime, je vsako leto marsikje deležen velike pozornosti. To je tudi logično, saj je sestavni del tradicije naših prednikov. V spomin je dodano slovo od pusta:  https://youtu.be/FX2HlytGXb8

    Po pustu pa je nastopil, še večje pozornosti vreden, 40 dnevni post, katerega glavni namen je, da z novo pomladjo vsi postanemo boljši ljudje. Na to pa lahko vsak največ vpliva sam pri sebi in po zgledu čistilnih akcij, uredi svoje odnose z vsemi drugimi, s katerimi se v življenju srečujemo. Prav to pomembno vpliva  tudi na kvaliteto bivanja v vsaki širši, lokalni skupnosti.

    Da je zapisano res potrjujejo tudi družine iz Loga, ki so pred leti postavile vsaka svoj križ na poti med križem pri Tržaški cesti, do cerkve Svetega Janeza Krstnika na vrhu griča.

    Vsako postajo je postavila in zanjo skrbi druga družina. Tako so nam s skupnimi močmi postavili križev pot, ki se vzpenja, podobno, kot tudi napori v našem življenju. Križev pot poteka tudi mimo pokoplališča, kjer se lako v mislih in v hvaležnosti sreča s svojimi bližnjimi, ki so že v večnosti in se konča v cerkvi z litanijami in s pesminjo.

    Ob poti nazaj v dolino pa je tudi vedno glih prav časa, se med seboj bolje spoznamo in si izmenjamo spodbudne ideje, predloge in rešitve za teden, ki je pred vsemi nami.

    Tudi letos, na prvo postno nedeljo se nas je nabralo preko 50 iz Loga in sosednjih naselij. Nekateri so prišli kar peš od doma, saj je iz Vnanjih Goric do Loga hoje za eno uro. V lepem vremenu je to ravno prav za nedeljski popolanski sprehod, ki nam ponuja tudi priložnosti za medsebojni pogovor in druženje.

    Letos se je nam pridružil tudi naš duhovni pomočnik g. Gregor Gorenc. To nedeljo smo poslušali Križev pot, posvečen našim družinam.  http://zupnija-tomaj.rkc.si/wp-content/uploads/druz%CC%8Cinski-kriz%CC%8Cev-pot-nadrah.pdf

    Prejšnji petek pa je bil posvečen našim odnosom: https://www.iskreni.net/krizev-pot-skozi-nase-odnose/

    Zato vas tudi vabimo, da skupaj ohranimo to lepo navado naših prednikov in jo izkoristimo tudi za srečanje družin tako, da se vsako nedeljo ob 15. uri dobimo na pakirišču pri Merkatorju na Logu. Vsak petek pa je križev pot po sveti maši, ki je ob 19. uri, v farni cerkvi na Brezovici.

    Dodajam še misli nedelje, 9.3.2025: https://youtu.be/saunWm7G7qw

    in povabila: https://youtu.be/XjJfQPNknuU

     ter iskreno zahvalo dobrotniku iz Loga, ki je obnovil vrata zakristije pri cerkvi na Logu.

    Vnanje Gorice, 10.03.2025

    Drago sTanovnik 051 344 688 za ODPMD Brezovica