Blog

  • So štorklje prišle iz dežja pod kap?

    So štorklje prišle iz dežja pod kap?

    Nekdaj idilična panonska ravnica, z vijugastimi pritoki in poplavnimi zatoki Mure, polna biotske pestrosti, vodnega in obvodnega življenja, stoletja edini najljubši reprodukcijski kraj bele štorklje v Sloveniji, se postopoma spreminja v preorane kemično obremenjene plantaže kmetijskih površin.
    Mednarodna okoljska organizacija Europol je v letu 2020 izvedla na področju 32 držav, od tega 26 članic EU, med njimi tudi Slovenija, 260 preiskav, pri čemer so odkrili 1346 ton nelegalnih pesticidov. Z njimi bi lahko poškropili 207.000 kvadratnim kilometrom kmetijskih površin, kar je več kot je obdelovalnih površin v Nemčiji.
    Po zadnjih podatkih v Sloveniji umre letno prezgodnje smrti zaradi onesnaženega zraka v povprečju 1400 prebivalcev, kar je desetkrat več kot v prometnih nesrečah. Pri tem pa niso upoštevane bolezni, ki jih povzroča s pesticidi obremenjena, zemlja, voda in kmetijski pridelki.
    Se mogoče sprašujete, zakaj je tovrstna umrljivost največja v vzhodnem, industrijsko najmanj in kmetijsko najbolj »obremenjenem« predelu Slovenije?
    Bolezni povezane s kontaminiranim ozračjem so čedalje bolj prisotne tudi na Ljubljanskem barju. Posebno so prizadeti prebivalci, stanujoči ob robovih kmetijskih površin z intenzivno obdelavo.
    Povečano prisotnost pesticidov in sumljive hlevsko gnojne mešanice v zraku je zaznati v izparevanju (meglice), vetrovnih obdobjih, še posebno na območjih z odstranjenimi drevesnimi in grmovnimi mejicami. V poletnih vročinskih valovih, niti v nočnem času, ni možno prezračevati stanovanj.
    Melioracija tercialnih, sekundarnih in primarnih jarkov na običajnih mokrotnih travnikih in mokriščih, (stoletja naravni zadrževalniki) pospešujejo vodotok in poplavno ogroženost naselij v MOL. Poplavna voda, kemijsko obremenjena z intenzivnim kmetijstvom, razen na nasutih terenih in visokih gredah, onemogoča ekološko pridelavo vrtnin.
    Tokrat naš prispevek, ki je povezan z ozaveščanjem prebivalstva do podnebne nevtralnosti oziroma boju proti podnebnim spremembam in ohranjanju biodiverzitete, naslavljamo na vse deležnike, ki upravljajo ali soupravljajo z barjanskim teritorijem, naj se vsaj malo poglobijo v zgodovino in pričnejo spoštovati življenje, barjansko naravno in kulturno dediščino, ki je bila v času več kot sto letne kultivacije in šotne degradacije prelita z znojem in žulji naših prednikov ……… In hvaležne vam bodo tudi štorklje!

    Jernej Korenčič/ Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Ljubljanskega barja
    Foto: Arhiv ZOLB Ljubljana

  • 30. peš romanje na Brezje

    30. peš romanje na Brezje

    Za vsakoletno peš romanje iz Borovnice na Brezje ve marsikateri Borovničan. Da smo letos poromali že tridesetič, pa verjetno ne. Z romanji je leta 1996 pričel naš faran Lojze Pezdir in iskal poti in stezice, stran od prometnih cest in našel tudi take, po katerih so že davno, davno nazaj romali verniki k Mariji Pomagaj na Brezje. V tridesetih letih je na tej poti romalo veliko Borovničanov, nekaj pa je vedno bilo in je še romarjev iz drugih župnij, npr. Preserje, Ig, Rakek, Cerknica, Logatec. Edini, ki ni manjkal na nobenem romanju je Lojze Pezdir.
    Letošnjo pot smo prehodili 27. in 28. junija. Čeprav je bil začetek romanja moker, saj je ob tretji uri zjutraj na štartu v Borovnici deževalo, grmelo in se bliskalo, nas je na poti proti Horjulu že pobožalo sonce. Vzpon iz Vrzdenca proti Šentjoštu pa nas je dodobra ogrel. V Šentjoštu smo si ogledali Restavratorsko delavnico z več desetletno tradicijo, nato pa se okrepčali pri družini Kavčič. Krajši počitek je dobro del, saj nas je nato pot vodila preko Planine nad Horjulom do Zadobja. Kosilo iz nahrbtnika je bilo na jasi ob robu gozd. Čas počitka se je hitro iztekel in spet smo vzeli pot pod noge. Ko smo stopili iz gozda se je odprl čudovit pogled na okoliške hribe in Poljansko dolino. Bukov vrh s čudovito cerkvico Matere Božje znano kot božja pot svete Sobote, Blegoš, ki se dviga med Poljansko in Selško dolino, Malenski vrh s veliko baročno cerkvijo Marijinega nebovzetja in nekje v daljavi naš cilj prvega dne, Četena Ravan. Prvi romarski dan smo po 45 km sklenili s sveto mašo na Četeni Ravni in tam tudi prenočili. 
    V soboto smo si že ob šesti uri oprtali nahrbtnike in zagrizli v klance Starega Vrha nad Škofjo Loko. V kraju Selca, po katerem je Selška dolina dobila svoje ime, smo si privoščili kavico, osvežilno pijačo in kupili nekaj hrane za čez dan. Tu smo srečali skupinico mladih fantov iz Šentjošta, ki je tudi romala na Brezje. Naša romarska pot se je nadaljevala v slogu gori-doli in ko smo zagledali cerkev sv. Primoža in Felicijana na Jamniku, smo bili zelo veseli. Ne samo, da je pogled nanjo res veličasten, od tu naprej tudi ni več težjih vzponov in vemo, da se bližamo našemu cilju. Koraki sicer postajo nekoliko krajši in utrujenost je čutiti v nogah, a v srcu je vedno več veselja. Malo pred baziliko na Brezjah smo se pri križu ob poti ustavili in pričeli peti pesem O romar moj le tu postoj, ki je izzvenela tik pred vrati bazilike. Bili smo srečni, ko smo po 27 km, skupaj pa kar 72-tih priromali k Mariji pomagaj in v marsikaterem očesu se je zalesketala solza. 
    Ob štirih popoldan smo bili pri sveti maši, ki je bila namenjena vsem borovniškim romarjem in njihovim družinam in pri kateri smo tudi sodelovali. Ob koncu maše je začetke peš romanja na Brezje opisal gospod Lojze Pezdir. Skozi trideset romanj se je zvrstilo veliko romarjev, nekateri med njimi so že pokojni, drugim zdravje več ne dopušča, da bi se podali na to zahtevno pot, se pa vsako leto pridruži tudi kakšen nov romar. Kot je povedal g. Lojze, romanje ni samo pot, je molitev, je tišina, je pogovor samega s seboj, je potrpljenje drugega z drugim, je srečevanje z domačini. Srečanje z Marijo Pomagaj je globoka zahvala za vse kar se nam je zgodilo in ponižna prošnja, da nas bi še naprej čuvala na vseh naših poteh. 
    Predno smo se razšli, smo pred kipom svetega Janeza Pavla II. naredili še spominsko fotografijo, romarki Melita in Lili pa sta se v imenu vseh zahvalili Lojzu Pezdirju in Janiju Bolariču za vsakoletno organizacijo romanja.

    Marjetka Rot

  • Koristno izrabljen prosti čas za mednarodna srečanja, tudi z medvedom

    Koristno izrabljen prosti čas za mednarodna srečanja, tudi z medvedom

    V našem društvu smo aktivni marsikje. Pomembnejše področje je tudi mednarodno sodelovanje. Tako smo se v Župniji Brezovica v tem mesecu že srečali z mladimi iz Belgije in Nemčije. Voditelj skupine nam je takole predstavil njihov podvig:

    »Skavti iz Nemčije na poti po Sloveniji

    Smo skupina skavtinj in skavtov iz Schwalbacha, majhnega mesta blizu Frankfurta na Majni in pripadamo organizaciji »Bund der Pfadfinder*innen e.V.«. Naša poletna pustolovščina nas je letos vodila v Slovenijo – vse do Brezovice.

    Z avtobusom smo se najprej odpravili do Beljaka v Avstriji. Od tam se je začel naš pohod in smo  najprej preplezali Karavanke –  mogočno gorsko verigo, ki ločuje Avstrijo od Slovenije. Nato smo peš nadaljevali pot – mimo gostih gozdov, bučnih rek, slapov, veličastnih gora in idiličnih vasic.

    Vsako jutro smo se zbudili v drugem kraju in vsak dan nas je pripeljal do novega cilja. Na poti smo srečevali prijazne ljudi, ki so nam pomagali z navodili ali s svežo vodo. Čeprav ne govorimo slovensko, smo se vedno nekako znašli – v nemščini, angleščini ali pa s prijaznim nasmehom in kretnjami. Še posebej lepo je bilo srečevati druge skavtske skupine, iz Slovenije, pa tudi iz Belgije in Nizozemske, s katerimi smo se srečali na poti.

    Ob koncu našega desetdnevnega pohoda smo se utabotili v Ašičevem domu. Tam smo ob dobri hrani, smehu, petju pesmi ob spremljavi kitare, v mislih in v pogovoru, obujali spomine na vse doživeto.

    Za nekatere se je pot tukaj končala in so se v nedeljo že vrnili v Nemčijo. Ostali člani skupine pa potujemo in spoznavamo Slovenijo še en teden. Konec tedna pa se spet vrmnemo v Ašičev dom, kjer se bo naše letošnje poletno doživetje zares zaključilo.

    Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki nas razumete in nam pri našem podvbigu pomagate.

    Lep pozdrav,

    Maximilian«

    Tudi tovrsta srečanja odpirajo vedno nove priložnosti za sodelovanje in medsebojno pomoč seaj in v prihodnje in potrjujejo resnico, da smo z lahkoto tudi v praktičnem življenju ena evropska in svetovna brezmejna družina.

     

    Vnanje Gorice, 21.7.2025

    Včeraj, 24.7.2025, zvečer, sem dobil spodnje sporočilo od skavtinj in skavtov iz Frankfurta na Maini. Vezano je na ta prispevek: 

    Živjo Drago,

    zaradi nepričakovanega srečanja z živaljo bomo prispeli do hiše že danes ponoči.
    Ko smo danes zvečer želeli postaviti šotor v gozdu blizu Jezera, smo imeli težave pri iskanju primernega mesta za spanje. Sprva smo mislili, da smo našli dobro mesto – a sem nenadoma zaslišal šelestenje v grmovju in takoj zatem še jasno sopenje čisto blizu. Kmalu zatem smo jaz in moja pohodniška skupina zagledali medveda na razdalji manj kot 30 metrov.
    Rahlo prestrašeni, a tudi navdušeni nad tem srečanjem, smo se odločili, da v tem gozdu raje ne prespimo.
    Ker v bližini nimamo drugih varnih mest za spanje, bi se – če je to zate v redu – odpravili neposredno proti hiši. Predvidoma bi prispeli okoli 22. ure.
    Poleg tega nas je zdaj le še šest, ne sedem, kot smo sprva napovedali – to lahko upoštevaš tudi pri obračunu.
    Upam, da ti ne povzročamo preglavic. Če ključ ne bo pripravljen, kot smo se dogovorili, ni problema – v tem primeru bomo preprosto prespali zunaj pred hišo, kar mi je še vedno ljubše kot medved v spalni vreči.
    Lep pozdrav,
    Maximilian
    Želim vam vse dobro in vse lepo pozdravljam.

    Vnanje Gorice, 25.7.2025

    Drago Stanovnik 051 344 688, za Občinsko društvo podeželske mladine in družin Brezovica

  • Godbeni tabor na Dobrovi

    Godbeni tabor na Dobrovi

    V soboto in nedeljo, 21. in 22. junija, je v župnijskem domu na Dobrovi potekal godbeni tabor domače godbe Dobrova – Polhov Gradec. Tabor, ki vsako leto združuje glasbenike vseh starosti, je bil tudi letos namenjen intenzivnim vajam in pripravam na tradicionalno jesensko prireditev Noč godbe, ki bo letos potekala pod evrovizijsko tematiko.

    Sobota je bila v znamenju sekcijskih vaj. Godbeniki so se razdelili v štiri skupine po inštrumentih – pihala, trobila, nizka trobila in tolkala – in dopoldne ter popoldne namenili piljenju zahtevnih aranžmajev. Letos so bile vaje osredotočene na največje evrovizijske uspešnice domačih in tujih izvajalcev, ki bodo oktobra zazvenele na Noči godbe 2025 – Evrovizija.

    Vmesni čas med vajami so godbeniki preživeli ob odlični hrani, za katero je skrbela godbena mama Magdalena z družino. Poskrbeli so tako za toplo kosilo kot za malico, ki je godbenikom vrnila energijo za nadaljnje vaje.

    Nedeljski program se je nadaljeval s skupnimi vajami celotnega orkestra. Po dopoldanskem delu so se godbeniki udeležili tradicionalnega nastopa na 33. Dnevu pod Lovrencem, kjer so sodelovali v slavnostnem sprevodu in tekmovali pri kmečkih igrah. Dogodek, ki ga vsako leto organizira Turistično društvo Briše, je ena ključnih poletnih postojank godbe.

    Letošnja evrovizijska Noč godbe bo potekala v petek 17. oktobra v športni dvorani na Dobrovi. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili izboru najbolj znanih evrovizijskih skladb, ki so v preteklosti polnile dvorane po Evropi. Program bo še posebej bogat, saj se bodo orkestru pridružili kar trije znani slovenski glasbeniki, ki bodo z orkestrom soustvarjali večer glasbe, spektakla in nostalgičnih uspešnic.

    Godbeni tabor je kot vsako leto služil tudi povezovanju godbenikov, predvsem pa je bil temelj za kakovostno predstavitev programa jesenskega koncerta.

    Godbeniki vse glasbene navdušence že zdaj vabijo, da si petek, 17. oktober, rezervirajo za obisk koncerta, kjer bodo prvič zazvenele Evrovizijske uspešnice.

    Aja.. no še prej pa se godba odpravlja na Triglav – to pa bo res največji podvig leta.

    M.D.
    Foto: J.D.

  • Črna statistika motoristov

    Črna statistika motoristov

    Spoštovani, 
     
    JAVNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNOST PROMETA poziva k večji previdnosti, odgovornosti in defenzivni  vožnji!

    Letošnje poletje prinaša skrb vzbujajoče številke:

    Do 12.7. je na slovenskih cestah umrlo že 12 motoristov in 2 mopedista – več kot v enakem obdobju zadnjih dveh let skupaj. Polovico teh nesreč so povzročili motoristi sami.

    Agencija za varnost prometa zato znova poziva:

    ✅ Vozite defenzivno in strpno,
     

    ✅ Ne precenjujte svojih sposobnosti in ne podcenjujte razmer na cesti,

    ✅ Ne pozabite na zaščitno opremo – čelada rešuje življenja,
    ✅ Alkohol in vožnja ne gresta skupaj – še posebej ne na motorju,
    ✅ Poleti ne popušča samo asfalt, ampak tudi pozornost, utrujenost in reakcijski čas.

     

    Vsaka nesreča ima svojo zgodbo. A preveč jih bi bilo mogoče preprečiti. Skupaj lahko poskrbimo, da bo motoristična sezona varna – za vse.

    Več na https://www.avp-rs.si/motoristi-znova-med-najbolj-ogrozenimi-na-cestah/

  • Od pravljice do lutke – čaroben dan na Miznem Dolu

    Od pravljice do lutke – čaroben dan na Miznem Dolu

    V sobotnem popoldnevu sva bili na zaključni poletni piknik na Miznem Dolu povabljeni Vesna Kučan, vodja lutkovne sekcije Kulturnega društva Mah teater Log – Dragomer in Nevena Kralj.
    Vašcani so pripravili prijeten in srčen dogodek, midve pa sva z veseljem pripravili presenečenje za otroke. Dogodek se je začel z branjem avtorske zgodbe Sončnica in deklica, ki jo je prebrala Nevena. Otroci so zgodbo obnovili, nato pa si je vsak izbral svoj lik in iz njega izdelal lutko na paličici – pri tem sva jim z veseljem pomagali. Vrhunec popoldneva je bila lutkovna predstava, ki so jo otroci sami zaigrali pred starši in vaščani. Zaključili smo jo s skupnim petjem pesmi Če si srečen, ki je še dodatno ogrela srca vseh prisotnih.
    Toplina skupnosti, otroška ustvarjalnost in moč pripovedovanja so na Miznem Dolu ustvarili nepozaben dan – poklon domišljiji in sodelovanju.
    Vesna Kučan

  • 24. obletnica postavitve smerne table na Polhograjski Grmadi

    24. obletnica postavitve smerne table na Polhograjski Grmadi

    V ponedeljek, 10. junij, je na vrhu Polhograjske Grmade potekalo že 24. tradicionalno srečanje planincev ob obletnici postavitve smerne table, ki stoji na meji med občinama Dobrova – Polhov Gradec in Medvode. Dogodka se je udeležilo več kot 50 pohodnikov iz Planinskega društva Blagajana Polhov Gradec in Planinskega društva Medvode.

    Pohodniki iz Polhovega Gradca so se zbrali pri koči na Ravneku in se skupaj odpravili proti vrhu Grmade, kjer so jih že čakali planinci iz Medvod.

    Ob 17. uri sta udeležence nagovorila predsednika obeh planinskih društev. Dogodku se je letos pridružila tudi podžupanja Občine Dobrova – Polhov Gradec Ana Oblak, ki je v kratkem nagovoru pozdravila prisotne, pohvalila organizacijo in izrazila željo, da se tradicija nadaljuje tudi v prihodnje.

    Po krajšem druženju na vrhu Grmade so se planinci zbrali še na Gontah, kjer je za pogostitev poskrbelo Planinsko društvo Medvode.

    Dogodek je nastal kot spomin na postavitev smerne table na vrhu Grmade, ki označuje pomembno točko na meji obeh občin in planinskih poti. Planinski društvi skupaj skrbita za urejanje in vzdrževanje poti na Grmado, ki je del Polhograjske planinske poti, dolge približno 88 kilometrov.

    Sodelovanje med društvoma sega v čas pred ustanovitvijo PD Blagajana, ko so bili planinci iz Polhovega Gradca še člani PD Medvode. Tradicija skupnega dogodka je zato tudi priložnost za ohranjanje vezi med društvoma ter medgeneracijsko prenašanje prijateljstev in skupnih vrednot.

    Dogodek vsako leto poteka na isti datum, ne glede na dan v tednu ali vremenske razmere, ki doslej niso preprečile izvedbe srečanja.

    M.D.

    Foto: PD Blagajana

  • Še nikoli toliko reprezentantov v KK Ipros Vrhnika!

    Še nikoli toliko reprezentantov v KK Ipros Vrhnika!

    Da v našem klubu opravljamo kvalitetno delo smo vedeli že kar nekaj časa, sedaj pa je potrditev temu dejstvu prišla tudi ‘od zunaj’. Rezultat strokovnega dela naših trenerjev se zagotovo kaže v številu vrhniških košarkarjev, ki bodo letos zastopali barve slovenske reprezentance. V našem klubu se lahko pohvalimo s kar 4 reprezentanti!

    Med selekcijo 28 igralcev letnika 2011 so uvrščeni kar trije naši košarkarji: Jan Pahor, Ivo Petrović in Domen Vidic. Slednja bosta Slovenijo zastopala tudi na turnirju, ki bo potekal od 14. do 17. avgusta v Slovenj Gradcu. Tam vsako leto priredijo tekmovanje Slovenia Ball, kjer nastopajo najmočnejše reprezentance te generacije v Evropi.

    V starostni kategoriji U 18 pa je bil v košarkarsko reprezentanco izbran Miha Smrekar, ki bo za Slovenijo nastopal v tekmovanju 3 na 3. Olimpijski festival evropske mladine (OFEM) je projekt, ki se vsako drugo leto izvaja pod okriljem Evropskih olimpijskih komitejev (EOC). Festival predstavlja največji športni dogodek za mlade športnike med 15. in 18. letom, ki si nabirajo izkušnje za nadaljnja tekmovanja in se hkrati prvič srečajo z olimpizmom. Tekmovanje bo potekalo v Skopju od 20. do 26. julija.

    Kot rečeno, uspešnost vrhniških mladih košarkarjev ni naključje. Je rezultat njihove velike zavzetosti in želje po napredovanju ter visoko strokovnega dela naših trenerjev. Ti igralcem skozi celotno sezono skrbno načrtujejo trenažni proces ter jih s svojimi izkušnjami usmerjajo na pravo pot.

    Pri vsem tem pa zelo pomembno vlogo igrajo tudi starši, ki nam zaupajo svoje otroke in nam s tem izkazujejo podporo, brez katere bi na Vrhniki težko spisali tako uspešno zgodbo.

    Vsem našim reprezentantom želimo odlične nastope brez poškodb!

  • Dediči – Spominska slovesnost pri Kapeli mučencev v Šentjoštu

    Dediči – Spominska slovesnost pri Kapeli mučencev v Šentjoštu

    V nedeljo, 29. junija, je pri Kapeli mučencev v Šentjoštu potekala osrednja spominska slovesnost v spomin na žrtve vojne in revolucije. Dogodek, ki ga že tradicionalno organizirajo Šentjoščani, je tudi letos zbral več sto ljudi iz domače in širše okolice. Letos pa je bila prireditev še posebej slovesna, saj kapela obeležuje 30 let, hkrati pa je ljubljanski nadškof blagoslovil tudi novi zvon.

    Že ob prihodu v Šentjošt je obiskovalce pozdravila slika škofa Rožmana. Škof Gregorij Rožman je bil ljubljanski škof med letoma 1930 in 1959. V času druge svetovne vojne je vodil Katoliško cerkev na Slovenskem. Med vojno je nasprotoval komunizmu in podprl nekatere oblike sodelovanja z okupatorji, da bi zaščitil Cerkev in vernike. Po vojni je bil v Jugoslaviji obsojen v odsotnosti in se ni mogel vrniti domov – umrl je v izgnanstvu v ZDA.

    Nad cesto med šentjoškima cerkvama je tradicionalno plapolala slovenska trobojnica, ob zidovih pokopališča so bile nameščene zgodovinske slike družin, vojakov in prve vaške straže. Na kozolčku ob smučišču pa je ljudi pozdravljala tabla z napisom Bog narod domovina.

    Sveto mašo je daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore

    Slovesno sveto mašo je ob somaševanju domačega župnika Franca Kadunca in duhovnika Boštjana Prevca daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob začetku maše je blagoslovil kopijo starega zvona iz leta 1354, ki je bil izdelan v livarni Eijsbouts na Nizozemskem. Stari zvon, ki ga je leta 1354 ulil zvonar Vivencij iz Benetk, je bil zaradi razpok neprimeren za obnovo. Nova kopija je bila rezultat uspešne prijave na participativni proračun Občine Dobrova – Polhov Gradec. Po blagoslovu so zvon dvignili in namestili v zvonik cerkve sv. Jošta, kjer je kasneje tudi prvič zazvonil.

    V pridigi je nadškof Zore poudaril, da kapela nima le trideset let, temveč temelji na stoletjih vere, molitve in trpljenja domačinov. Spomnil je, da številne žrtve pobojev še danes nimajo groba. Ob 80. Obletnici konca druge svetovne voje, se je dotaknil tudi pomena dostojnega pokopa, dostojanstva umrlih ter dolžnosti družbe do resnice. Po njegovih besedah se pravica do pokopa ne začne pri slovesnosti, temveč pri priznanju človeškega dostojanstva vsakemu posamezniku, ne glede na okoliščine smrti.

    Slavnostni govornik Lojze Peterle

    Slavnostni govornik po sveti maši je bil Lojze Peterle, prvi predsednik demokratično izvoljene slovenske vlade. V svojem govoru se je spomnil vloge Šentjoščanov med in po vojni ter njihove pokončne drže, ki se je ohranila do danes. Poudaril je pomen resnice in dejal, da je svoboda prišla šele z demokratičnimi volitvami leta 1990. Dotaknil se je zgodovine komunističnih zločinov in pozval k odgovornosti ter k spoštovanju spomina na žrtve revolucije.

    Po slavnostnem govoru je sledil kulturni program, ki so ga pripravili mladi Šentjoščani. Marcel Kavčič je na trobento zaigral Zdravljico, s pesmijo je slovesnost obogatil domači cerkveni pevski zbor, potekal pa je tudi recital mladih Šentjoščanov. V recitalu so otroci skozi zgodbe prikazali posledice povojnega nasilja za svoje družine – zgodbe o izginulih sorodnikih, zatiranju in pogumu, ki je ostal med prebivalci Šentjošta. Med prireditvijo je prvič iz zvonika zavonil tudi nov zvon.

    Podelitev Ehrlichovega priznanja

    Na slovesnosti je bilo podeljeno tudi Ehrlichovo priznanje z medaljo. Priznanje je izročil direktor založbe Družina dr. Tone Rode. Prejel ga je kipar in slikar Marjan Grum, rojen v Sloveniji, ki danes živi in ustvarja v Argentini. Njegova umetnost pogosto odraža slovensko zgodovino in trpljenje iz časa revolucije. Priznanje je v njegovem imenu prevzela Miriam Oblak.

    Otvoritev razstave Marjana Gruma

    Dva dni pred slovesnostjo, v petek, 27. junija, se je v cerkvi sv. Jošta odprla fotografska razstava z deli Marjana Gruma, kjer je predstavljena tudi nova monografija z njegovimi umetniškimi deli. Razstava je bila odprta do začetka julija.

    Spominska slovesnost pri Kapeli mučencev je tudi tokrat poudarila pomen resnice, spomina in dostojanstva. S svojo prisotnostjo in aktivnim sodelovanjem so domačini in obiskovalci pokazali, da vrednote vere, domovine in človeškega spoštovanja ostajajo žive tudi danes.

    M.D.

    Foto: M.D., Vid Klančar

  • Maraton Franja in Argonavtski maraton prekolesarila občino Dobrova – Polhov Gradec

    Maraton Franja in Argonavtski maraton prekolesarila občino Dobrova – Polhov Gradec

    Junij 2025 je bil v občini Dobrova – Polhov Gradec v znamenju rekreativnega kolesarstva. Čez občinske kraje sta se zaporedoma zvrstili dve pomembni prireditvi, ki sta vsaka po svoje pustili pečat: Maraton Franja BTC City, največji slovenski kolesarski maraton, ter Argonavtski maraton, ki tradicionalno spremlja praznovanje Argonavtskih dni na Vrhniki.

    Maraton Franja

    Od 13. do 15. junija je Slovenija znova gostila Maraton Franja BTC City, največji in najstarejši kolesarski dogodek pri nas, ki je svoje začetke doživel že leta 1982. Dogodek je po vseh teh letih prerasel v simbol množičnega, a hkrati osebnega športnega doživetja, ki vsako leto privabi več tisoč kolesarjev iz Slovenije in tujine.

    Maraton Franja je danes del svetovne serije UCI Gran Fondo World Series, kjer se ob bok postavljajo še 30 drugim mednarodnim maratonom. V več kot 40-letni zgodovini se je dogodka udeležilo prek 150.000 uradno registriranih kolesarjev iz več kot 80 držav. Dogodek ponuja več razdalj in težavnostnih stopenj – od otroškega maratona, Franje Barjanke in družinskega maratona, do Velike in Male Franje ter kronometra.

    V nedeljo, 15. junija, je Triglav mali maraton Franja potekal tudi skozi občino Dobrova – Polhov Gradec. Kolesarji so občino prečkali med 11.00 in 11.30, ko je karavana peljala od Dolgega mostu čez Kozarje, Dobrovo, Brezje, Horjul, vse do Suhega dola in naprej čez Lučine, kjer je bil tudi vzpon z 8 kilometri dolžine in povprečnim 5-odstotnim naklonom. Tam se je nahajala tudi okrepčevalna postaja, nato pa se je trasa spustila proti Gorenji vasi, kjer se je priključila Velikemu maratonu in skupaj z njim nadaljevala nazaj proti cilju v BTC City Ljubljana. Gre za 72-kilometrsko traso, ki kljub svoji “mali” oznaki vključuje zahtevne vzpone in tehnično razgibano pot.

    Argonavtski maraton

    Le teden dni kasneje, v nedeljo, 22. junija 2025, je skozi občino peljal še Argonavtski maraton, ki poteka v okviru praznovanja Argonavtskih dni na Vrhniki. Gre za vsakoletni dogodek, ki zbližuje šport, tradicijo in lokalno skupnost ter nagovarja tako vrhunske kolesarje kot rekreativne udeležence.

    Kolesarski maraton ponuja tri razdalje: Družinski maraton (24 km), Mali maraton (63 km) in Argonavtski maraton (86 km), ki je letos zajel tudi velik del občine Dobrova – Polhov Gradec. Štart je bil ob 10.30 na Vrhniki, najdaljša trasa pa je kolesarje vodila čez Borovnico, Podpeč, Brezovico, nato pa skozi Dobrovo, Zaklanec, Dolenjo vas, Polhov Gradec, Setnik (Zalog), Planino nad Horjulom, Suhi dol, Šentjošt in Potok, nazaj proti Podlipi in Vrhniki.

    Gre za tehnično zahtevno in slikovito traso, ki poteka čez gozdove, gričevja in zaselke, ter vključuje tudi večje vzpone. Skozi občino se je vila kar lep del trase, ki je bil zaradi naravne razgibanosti še posebej atraktiven za kolesarje.

    Tako kot pri Franji so tudi tukaj krajani pozdravili karavano, ki je s svojim gibanjem v okolje prinesla prijetno vzdušje.

    Občina Dobrova – Polhov Gradec s svojo naravno lepoto, razgibanostjo ter primerno infrastrukturo ostaja pomemben člen na zemljevidu slovenskih rekreativnih kolesarskih poti.

    M.D.