Blog

  • Veselo v Horjulu že 17. zapored!

    Veselo v Horjulu že 17. zapored!

    Zbrano publiko, ki je do zadnjega stola in klopi napolnila športno dvorano OŠ Horjul, so navdušili nastopajoči, ki so na oder prinesli domačo, slovensko narodno-zabavno glasbo. Nastopili so Ansambel Pogum, Krimski lisjaki, Ansambel Škof in člani legendarnega Ansambla bratov Poljanšek. Program je v celoto povezala ena in edina Mama Manka. Po koncertu je sledila veselica z ansamblom Pogum! 
    Tudi tokrat je dogodek potekal v izvrstni organizaciji članov in članic PGD Horjul. Po nastopu smo se na kratko ustavili pri ansamblu, ki ga na Horjul vežejo prav posebej močne vezi. Ansambel Škof je namreč domača zasedba (oz. iz Horjula in Dobrove), ki šteje sedem članov, s svojimi melodijami pa razveseljuje publiko že dve leti. Z nastopanjem so začeli v gostilni Pri Škofu, vadijo pa v prostorih gasilskega doma v Zaklancu in so dejansko čisto pravi horjulski ansambel. Nastopajo kot kvintet ali kot trio, nastopajo tako s klavirsko harmoniko kot tudi s frajtonarico, tako da je razpon melodij resnično širok. Radi preigravajo zimzelene melodije največjih zasedb narodno-zabavne glasbe, od Avsenika, Slaka do Miheliča, pa seveda tudi kakšne novejše, kot na primer skladbe Modrijanov. Če je potrebno, zaigrajo tudi zabavno glasbo, če le s tem polepšajo vzdušje in razveselijo publiko. Na vprašanje, katere skladbe zaigrajo najraje, so vsi v en glas odgovorili, da seveda njihove pesmi »Objemi me« in »Naj veselje živi«. Nastopanje pred domačo publiko jim je nekaj najlepšega, sploh ker vidijo, kako publika živi za domačo glasbo. Mama Manka, ki je s svojimi humorističnimi vložki med premori poskrbela za dobro voljo in obilo smeha, je priznala, da se v Horjul vedno rada vrača in da, če ji spomin pravilno služi, je na tej prireditvi svoje življenjske prigode pripovedovala že osmič ali morda celo desetič zapored. Priznala je, da jo je pred prvim obiskom Horjula kar malce strah pred neznanim, a ko je spoznala to čudovito publiko in vrednote, ki nekaj pomenijo v tej horjulski dolini, se vedno znova z veseljem odzove, ko pokličejo horjulski gasilci. »Tu na tem odru se čuti, da ta publika ljubi slovensko domačo glasbo. To je publika, ki ji vržeš drobtinico, nazaj pa dobiš celega piščanca,« še dodaja v svojem značilnem humorju vedno dobrovoljna Mama Manka, ki je priznala, da ji je Horjul zelo blizu srca in tudi sicer. Njen menedžer namreč živi v Gabrju pri Dobrovi. 
    Veselo v Horjulu dokazuje, kako z dobro organizacijo, dobrim programom in pravo publiko poskrbimo za vzdušje čisto prave gasilske veselice tudi, ko je zunaj še mraz.

    Besedilo in foto: Peter Kavčič

     

  • Župan se je sestal s predstavniki društev

    Župan se je sestal s predstavniki društev

    V četrtek, 6. marca, je v avli Osnovne šole Polhov Gradec potekalo srečanje vodstva občine s predstavniki društev, na katerem so bile predstavljene ključne usmeritve, načrti in aktivnosti za leto 2025 ter možnost pogovora in idej za nadaljnje delo in potrebe društev. 
    Župan občine, g. Jure Dolinar je uvodoma izpostavil, da društva bogatijo življenje v občini, spodbujajo sodelovanje na kulturnem in umetniškem področju, skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine, spodbujajo športni duh in zdrav način življenja, povezanost z naravo ter skrbijo za povezanost in medsebojno pomoč. 
    S sodelovanjem in povezovanjem se krepi medsebojno druženje, ustvarjalnost in prostovoljno delo, kar vse skupaj prispeva h kakovostnejšemu življenju v občini.
    Občina delovanje društev podpira preko razpisov in na tej podlagi podpira delovanje društev. Pojasnjeno je bilo tudi sofinanciranje za leto 2024 ter okvirni terminski načrt objave in objave razpisov  za leto 2025.  Ena izmed pomembnejših točk srečanja je bila informacija o  predaji upravljanja športnih objektov.   Javni zavod Polhograjska graščina (JZPG) s 1. januarjem 2025 naprej prevzema v upravljanje športno dvorano Dobrova, športno dvorano Polhov Gradec in drsališče/ balinišče v Gabrju. 
    Društva so bila povabljena k aktivnemu sodelovanju z JZPG, ki lahko nudi pomoč pri promociji in  organizaciji dogodkov ter pripravi letnega in mesečnega koledarja prireditev, ki se objavlja na spletni strani občine, JZ PG, v Našem časopisu ter na družbenih omrežjih.
    V zaključnem delu dogodka je sledila razprava, v kateri so društva podala svoje predloge, pobude in mnenja glede izboljšav na področju njihovega delovanja. Društva so bila  seznanjena tudi z možnostjo prijave projektov za sofinanciranje preko participativnega proračuna, pri čemer je na voljo skupno 40.000 evrov oziroma do 10.000 evrov na projekt iz posamezne krajevne skupnosti. 
    Predstavniki nekaterih društev so izrazili zanimanje za urejanje področja plakatiranja s katerimi bi lažje privabili občane na dogodke, hkrati pa pomembnost usklajevanja društev z dogodki skozi leto in mesečno, da bi bilo prekrivanje dogodkov minimalno. 
    Sestanek se je zaključil s konstruktivno izmenjavo mnenj ter z zahvalo vsem udeležencem za njihovo aktivno sodelovanje in prispevek k delovanju ter razvoju lokalne skupnosti.

    ODPG

  • Požarna varnost v občini – povabilo k sodelovanju

    Požarna varnost v občini – povabilo k sodelovanju

    K tej odločitvi je pripomoglo tudi dejstvo, da imamo vedno več industrijskih objektov, objektov skupne rabe, športnih objektov, objektov z inštaliranimi sončnimi elektrarnami in drugih kritičnih objektov, ki so lahek vir požara ali drugih nesreč. V ta namen bodo čez letošnje leto najbolj izpostavljene objekte, seveda po predhodnem soglasju lastnika ali upravitelja, obiskali člani prostovoljnih gasilskih društev oziroma štaba CZ Občine Horjul, da pregledajo stanje požarne varnosti na objektu, da po potrebi svetujejo, kakšni bi bili priporočljivi ukrepi za povečanje varnosti, in da opozorijo na nevarnosti in ovire, ki bi gasilce ovirale pri morebitnem posredovanju. 
    Pri tem seveda računamo na sodelovanje lastnikov ali upravnikov objektov. Z veseljem pa bomo sprejeli tudi pobude s terena na e-poštni naslov obcina@horjul.si ali na tel. 040 350 273.

    Občina Horjul

  • Novi projekti za nepovratna sredstva LAS Barje

    Novi projekti za nepovratna sredstva LAS Barje

    Projekt Podaj roko 3 nadaljuje uspešno delo prejšnjih dveh faz, katerih cilj je bil izboljšanje kakovosti življenja starejših na domu ter lažji dostop do pomembnih informacij za urejanje življenja v starosti. Po pozitivnih odzivih uporabnikov in vse večjem povpraševanju po storitvah se je občina odločila za nadgradnjo projekta.
    Vzpostavljena bo celovita mreža dostopnih storitev in podpornih aktivnosti, ki bodo starejšim in njihovim svojcem pomagale pri vsakodnevnih izzivih. Projekt spodbuja aktivno vključevanje starejših v družbo, zmanjšuje občutek izoliranosti ter krepi občutek pripadnosti in medsebojne povezanosti v lokalni skupnosti. 
    Projekt Medgeneracijski Jordanov kot vključuje vzpostavitev sodobnega večnamenskega igrišča, namenjenega druženju in aktivnostim na prostem. Spodbuja medgeneracijsko povezovanje ter ohranjanje nesnovne kulturne dediščine, zlasti starih iger in igrač. Projekt se navezuje na že izvedeni projekt LAS Barje – Zgodovina nas povezuje, v okviru katerega so v občinski stavbi potekale dejavnosti, povezane s starimi igrami in predstavami. Tokrat želi Občina te aktivnosti prenesti na prosto in vključiti še več prebivalcev. Talne poslikave, ki jih bodo zarisali na igrišču, bodo omogočale igranje tradicionalnih iger, kot so ristanc, trden most in kralj pravi. Prav tako bodo tam potekale lutkovne predstave, kar bo dodatno obogatilo kulturno dogajanje v Občini. Posebna pozornost bo namenjena tudi igri “Igrajmo štrbunk”, ki bo predstavljena kot del projekta. 
    Projekt Gradnja igrišča pri OŠ Log-Dragomer predvideva ureditev športnega igrišča, ki bo namenjeno vseživljenjskemu gibanju. Dopoldne bo igrišče namenjeno učencem osnovne šole, popoldne pa za organizirane vadbe za upokojence, športne aktivnosti za mlade in različne medgeneracijske dogodke. 
    Projekt krepi kompetence na področju telesne aktivnosti in socialne vključenosti ter spodbuja preventivne zdravstvene ukrepe. Redna telesna aktivnost namreč pomembno prispeva k zmanjšanju tveganja za kronične bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen in debelost. Vadbe za starejše bodo pripomogle k boljši gibljivosti in zmanjšanju tveganja za padce, medtem ko bodo športne aktivnosti za mlade pozitivno vplivale na njihov telesni razvoj in zdravje. Igrišče naj bi postalo prostor za povezovanje skupnosti in promocijo zdravja, obenem pa bo s športnimi programi spodbujalo gibanje vseh generacij.

    Postopek prijave in nadaljnji koraki 
    Po oddaji prijav bo LAS Barje opravil prvo preverjanje projektov, nato bo sledila ocena zunanje komisije. V zadnji fazi bo projekte pregledalo še Ministrstvo za gospodarstvo oziroma Agencija za kmetijske trge. Občina Log-Dragomer načrtuje tudi prijavo dodatnega projekta v aprilu. Ta bo omogočil postavitev zbiralnic za odpadno jedilno olje, gospodinjstva pa bodo ob uspešni prijavi prejela posebne kantice za zbiranje olja, s čimer bo Občina spodbudila ekološko ozaveščenost prebivalcev. Razpis LAS Barje predstavlja pomembno priložnost za občine in lokalne akterje, da s pomočjo evropskih sredstev uresničijo projekte, ki prispevajo k višji kakovosti življenja prebivalcev in trajnostnemu razvoju skupnosti. Občina Log-Dragomer ostaja zavezana iskanju dodatnih priložnosti za izboljšanje infrastrukture in kakovosti življenja v občini. Projekti bodo izvedeni le v primeru, da bodo na razpisu uspešni. 

    V. L.

  • Družinske skupine Al-Anon

    Družinske skupine Al-Anon

    Zasvojenost z alkoholom je v Sloveniji zelo resen problem. Prizadene posameznike in njihove svojce. Ta bolezen ne ločuje med bogatimi in revnimi, neukimi in izobraženimi, poklicno uspešnimi in neuspešnimi, ampak lahko prizadene vsakega, ki se ne zaveda narave alkohola, da je opojen in da človeka kmalu zasvoji. Težave in izgube povzroča škodljivo pitje tudi v družbi: v gospodarstvu, prometu, zdravstvu in drugod. Živimo v t.i. mokri kulturi, ki je do pitja zelo tolerantna. Kdaj gre za zasvojenost in da je to bolezen (prisilno pitje), prepoznamo zelo pozno. Ljudje pričnemo ukrepati šele tedaj,  ko je zaradi pitja že povzročena zelo velika škoda za fizično in psihično zdravje zasvojene osebe in za medčloveške odnose v družinah.

    Mnogi svojci alkoholikov, žene, možje, otroci, starši, … leta molče trpijo ali pa poskušajo vse mogoče, da bi bližnji opustil škodljivo pitje. Žal ne brez posledic. Obstajajo različne oblike pomoči. Ena od možnih in dostopnih je skupnost Al-Anon, ki skrbno varuje anonimnost vsakega člana. Zavedamo se, da je težko premagati sram pred razkritjem družinskih težav. Med nami se varno počutijo zelo različni ljudje. Imamo skupno težavo – alkohol in skupno pot – ponovno najti ravnovesje v življenju, mir in celo srečo.

    Informacije o srečanjih skupin po Sloveniji in preko spleta na Zoom, najdete na https://www.al-anon.si/strani/srecanja.php,  ali na anonimni telefonski številki:  041/590-789, 031/744-722, 040/589 877.

  • Pomlad in poezija v družbi glasbe

    Pomlad in poezija v družbi glasbe

    Pomlad prihaja – in z njo tudi nepozaben večer glasbe! Tamburaši Borovnica pripravljajo glasbeno popotovanje, ki bo prebudilo pomlad v srcih obiskovalcev.

    Koncert bo potekal v petek, 21. marca 2025, ob 19. uri v dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki.
    Vstop je prost, obiskovalci pa bodo lahko z morebitnimi prostovoljnimi prispevki podprli nakup novih instrumentov in pokritje stroškov organizacije.

    Na odru se bodo med drugim predstavili izjemni glasbeni gostje:

    • Jan Jerman – mlad talent z glasom, ki ne bo pustil ravnodušnih niti najzahtevnejših poslušalcev
    • Tamburaški orkester Ruda Sever Gorišnica – mojstri tamburaške tradicije, ki jo ohranjajo že več kot 125 let
    • Mojca Zver – prefinjen glas, ki bo poslušalce ponesel v čarobne melodije
    • Klara Plevnik – sveža energija in nežnost pomladi
    • Daniel Rampre in Andreja Čamernik Rampre – preplet bogate kariere, neštetih odrov in nepozabnih trenutkov
    • in drugi…

    Večer bo povezovala energična Anita Garafolj, ki bo s svojo sproščenostjo in toplino poskrbela za pravo vzdušje.

    Program bo obsegal vse od prepleta prekmurskih motivov in priljubljenih melodij, kot so Ribari, do Santa Lucie za klasično nostalgijo. Tamburaši Borovnica bodo z izbranimi skladbami, čudovitimi gosti in pevci pričarali glasbeno doživetje, ki bo ostalo v spominu še dolgo po zadnjem tonu. Ob tem niso pozabili na svetovni dan poezije, ki ga bodo proslavili z avtorskimi zapisi Jožeta Zvera.

    Dogodek organizirajo Tamburaši Borovnica (KD Borovnica) v sodelovanju z JSKD – OI Vrhnika in Zavodom Ivana Cankarja.

    Vabljeni na večer, poln glasbene topline in tamburaške harmonije!

  • Vpis v Župnijski vrtec Vrhnika

    Vpis v Župnijski vrtec Vrhnika

    Vabimo vas k vpisu otrok v Župnijski vrtec Vrhnika za šolsko leto 2025/2026

    Starši, omogočite svojim otrokom pestro in prijazno okolje.

    Poiščite nas  na spletni strani in se nam pridružite.

    Izpolnjeno vlogo v vrtec pošljite najkasneje do 31.3.2025

    Vaše prispelo pošto bomo pregledali in odgovore lahko pričakujete do konca meseca aprila.

  • Prostovoljke projekta Starejši za starejše in socialna komisija DU Vrhnika delovne tudi po novem letu

    Prostovoljke projekta Starejši za starejše in socialna komisija DU Vrhnika delovne tudi po novem letu

    Prostovoljke projekta Starejši za starejše vztrajno in nesebično nadaljujemo delo in obiskujemo naše starejše občane. V letu 2025 smo imele že tri sestanke, na katerih smo se pogovorile o opravljenem delu in začrtale plan za tekoči mesec.

    V začetku marca smo po končanem delovnem sestanku skupaj s ostalimi člani Socialne komisije, ki deluje v okviru Društva upokojencev Vrhnika, pripravili 50 bogatih humanitarnih paketov. Razdelili smo jih med starejše občane, ki so veseli naših obiskov in pozornosti.

    Vsem vam, ki anonimno darujete in prispevate denarna sredstva za humanitarno pomoč, pa iskrena hvala.

    Zapisala: Vesna Stare

    Slike:  Željko


  • Vandrovke se že 17 let družijo vsak torek

    Vandrovke se že 17 let družijo vsak torek

    Na torek,11. marca, je bila ustanovljena pohodna skupina Vandrovke. V teh letih smo prehodile kar nekaj kilometrov in spoznale veliko stezic in različnih poti, posebno v okolici Vrhnike.

    V organizaciji Elice, v preteklih letih tudi pod njenim vodstvom in v družbi Milana, sedaj pa z vodnikoma Frenkom in Jožetom smo spoznavale , prehodile in se nekajkrat povzpele  tudi v malo višje  hribe izven Vrhnike.

    Včasih nas spremljajo  veter, dež, sneg, drugič prijetno sonce, kdaj pa kdaj tudi vročina,  a nas nikoli ne spravljajo v slabo voljo. V skupini smo vedno nasmejane, dobre volje in pripravljene na prijetno druženje. Vreme ni nikoli ovira ali povod za slabo voljo.

    Vsem Vandrovkam, posebno peščici, ki je od ustanovitve zvesta skupini, iskrene čestitke in varen korak.

    Zapis in foto: Vesna Stare

  • Zimzeleni na zadnjem alpskem in prvem sredozemskem hribu –  na krvavi gori  Sabotin

    Zimzeleni na zadnjem alpskem in prvem sredozemskem hribu –  na krvavi gori  Sabotin


    Sabotin (609 m n.v.) je kakor Sveta gora nekako zadnji del Dinarskega gorstva.  Nekoč enotno planoto je v davnini prerezala divja »bistra hči planin« (Gregorčič). Sabotin je tako na vzhodni in severni strani prepaden in divji svet ostrega skalovja, redkega sredozemskega, alpskega in dinarskega rastlinja, navpičnih previsnih sten proti deroči gorski lepotici, a vabljiv za vztrajne raziskovalce zgodovine in raznolike narave. Ptice tu  rade pristajajo in gnezdijo; tako beloglavi jastreb na Sabotinu rad počiva ob preletu s Cresa v Alpe, pa kačar, ki se masti s strupenimi modrasi, ki se tod sončijo v poletni pripeki.

    Ob vožnji proti izhodišču smo spoznavali tudi, da je pokrajino Brda po drugi sv. vojni  prizadela razdelitev med dve državi. Večji del je sicer pripadel Sloveniji, a zaradi nedostopnosti so bili Brici dolgo odrezani od Nove Gorice. Šele izgradnja 1400 m dolge tako imenovane Osimske ceste, ki  poteka po italijanskem ozemlju, je pospešila hitrejši razvoj Goriških brd z intenzivnim sadjarstvom in vinogradništvom. . Še iz avtobusa na poti proti Gonjačam in  naprej smo opazovali nasade cvetočih marelic, obsežne vinograde, drevesa mimoz, cvetoče češnje, bele grme črnega trna in ugotavljali, da je pomlad  že v polnem zamahu preplavila Brda.

    Zimzeleni smo se odločili, da delček  znamenitosti Sabotina  spoznavamo po dveh smereh in sicer  »mlajši« po robu in delu poti od Lovske koče, malo bolj »šarmantni« pa po široki cesti mimo dveh trirobih piramid do koče pod Sabotinom. Toda oboji smo videli dovolj značilnosti te pokrajine in razglede. Vsi smo se nagledali razmetanih  naselij  proti vzhodu, na rodovitna Goriška brda in Furlanijo in Julijsko krajino, oni po robu pa še globoko in zastrašujočo strugo «krasne, bistre hčere planin«, reke Soče, strmo na drugi strani reke pa Sveto goro. Bili pa smo prikrajšani zaradi oblačnosti za poglede proti Triglavu in Dolomitom. Tudi to bo prišlo še na vrsto, saj smo bili zadovoljni, da nas ni močilo.

    Toda Sabotin ni znan samo po naravnih lepotah, ampak tudi po krvavih spopadih dveh sovražnih vojska zaradi grozljivega pohlepa  po zmagi in priključitvi ozemlja. V silni vročini in hudih zimah, ob pomanjkanju vode in hrane, na skalnatih, skoraj neprehodnih terenih so se vkopavali v strelske jarke, gradili kaverne in umirali številni narodi v tako imenovani soški fronti. Obe vojskujoči se sili sta žrtvovali  na sto tisoče  mladih vojaških življenj  skoraj dvajsetih narodnosti.  Na območjih Sabotina, Škabrijela in Fajtjega hriba so se bile najhujše bitke na tem delu od leta 1915 do 1917.

    Po končani največji moriji 20. stoletja so Italijani na pobočjih Sabotina zgradili kar sedem trirobih piramid  in jih poimenovali piramide miru. Greben Sabotina pa je razglašen za Park miru. Narava je marsikje že prerasla globoke rane in tako prekrila najhujše znake dogodkov, a zgodovina ne pozablja. Toda žalostno je, da človeštvo prehitro pozabi in se iz zgodovine prav nič ne nauči!

    Zanimivo  je tudi, da je Simon Gregorčič preroško že napovedal v svoji pesmi Soči to nepojmljivo morijo:

    …«tod sekla bridka bodo jekla, in ti mi boš krvava tekla, kri naša te pojila bo, sovražna te kalila bo!«

    Mnogo tega smo Zimzeleni zvedeli, ko smo prišli na vrh Sabotina z vodnikom Bogdanom, ki nam je odstrl še pogled v kaverne in opisoval takratno težko in nečloveško  življenje mladih vojakov.

    Še dobro, da je bila okrepčevalnica odprta, da smo si z vročim čajem in dišečo kavico poplaknili grenak priokus težke in krvave zgodovine. Zahvalili smo se vodniku Bogdanu in njegovi ženi za prijaznost, našima vodnikoma Jožetu in Franciju pa za skrbno in strokovno vodenje ter pomoč pri premagovanju kar težkih ovir na poti.

    Zapisala: Elica Brelih

    Slike: Željko, Elica