Blog

  • Velikonočna kuharska delavnica v OŠ Horjul

    Velikonočna kuharska delavnica v OŠ Horjul

    Vsi smo že misli, da se v letošnjem šolskem letu v učilnici za gospodinjstvo ne bomo več družili z gospemi iz Društva kmečkih in podeželskih žena Dobrova – Horjul – Polhov Gradec, a me je nato lepo presenetil klic gospe Ivane Kokalj, predsednice društva. Povedala mi je, da bi imeli v mesecu aprilu velikonočno kuharsko delavnico. Klica smo se zelo razveselili, nato pa smo se povezali z učenci, ki obiskujejo izbirni predmet NPH (novejša priprava hrane) in tako izvedli medpredmetno povezovanje. Gospe so nas obiskale v torek, 8. 4. 2025, in s seboj kot vedno prinesle veliko dobre volje ter že nekaj pripravljenih sestavin za peko. Ga. Kristina je prinesla tudi res lepo naravno pobarvane in okrašene velikonočne pirhe. Učenci so z go. Ivico za pirhe spekli sladka velikonočna gnezdeca iz kvašenega testa.

    Ga. Cilka jim je pokazala, kako se naredi kraljico slovenskih sladkih jedi – potico. Ker ne bi imeli dovolj časa za pripravo velike potice, so se učenci preizkusili v oblikovanju mini potičk, ki so jih dali v okrogle modelčke. Povedali so, da potrebuješ res spretne prste, da najprej razvaljaš na tanko testo, nato pa nanj namažeš orehov nadev. Sledi najtežji del: potičke je treba trdno zviti in odrezati na ravno pravo dolžino, da gre v modelček. Iz preostanka testa in nadeva so nato nastali še štrukeljčki, ptički, piščančki, polžki … Učenci so bili res zadovoljni s svojimi izdelki, ki so se ravno prav spekli. Na koncu je vsak odnesel domov svoje gnezdo s pirhom, mini potičko in še kakšen izdelek iz kvašenega testa. Naslednji dan so mi učenci povedali, kako zelo je bilo dobro vse, kar smo spekli, in da bodo nekaj od tega spekli za veliko noč. Tudi tokrat smo z gospemi preživeli dve poučni, zabavni in ustvarjalni urici, za kar se jim res lepo zahvaljujemo. Tako smo zaključili s kuharskimi delavnicami v tem šolskem letu. Zdaj pa se selimo ven – na šolski vrt, kjer se bomo kmalu spet srečali z gospemi.

     

    Cirila Šramel, mentorica ID Šolski vrt

  • Koliko majic potrebuje ena oseba?

    Koliko majic potrebuje ena oseba?

    Če si kdaj stal pred polno omaro in hkrati izrekel stavek »nimam nič za obleč«, nisi sam. V resnici si v družbi večine Zahodnega sveta, ki je uspela ustvariti paradoks: več stvari, manj zadovoljstva.

    V zadnjih desetletjih smo iz nakupovanja potreb prešli na nakupovanje čustev, tolažb in identitet. Imamo “fensi” superge, ki jih ne nosimo, krožnike za goste, ki nikoli ne pridejo do mize, in preproge, ki jih skrivamo pred mačkom. In ko zmanjka prostora, kupimo škatle. Ki jih nato napolnimo. In potem… še več škatel.

    A zakaj je to težava?

    Po podatkih Mednarodne agencije za energijo tekstilna industrija letno proizvede več izpustov toplogrednih plinov kot ves letalski in pomorski promet skupaj. Za proizvodnjo ene same kavbojke porabimo kar 7.500 litrov vode – približno toliko, kot človek popije v petih letih.

    A škoda ni le okoljska. Psihologi že desetletja opozarjajo na učinek kopičenja: več stvari lahko pomeni več anksioznosti, slabši spanec in manjšo sposobnost odločanja. Več robe = več hrupa v glavi.

    Svet ne potrebuje popolnih, potrebuje pa več dobrih namer.

    Vsi vemo, da planeta ne bomo rešili s tem, da zamenjamo plastično slamico za kovinsko. Ampak začeti moramo nekje. In čeprav nas oglaševalski algoritmi prepričujejo, da smo predvsem potrošniki, smo najprej ljudje. In predvsem – del narave, ne nad njo. Samo… malo smo to pozabili. 

    Narava ni “tam zunaj”. Narava smo mi. In ko uničujemo okolje, ne ubijamo planeta – ustvarjamo svet, ki ni več primeren za nas. Zato ni več vprašanje, ali bomo nekaj storili. Vprašanje je samo: kje in kdaj začnemo?

    Vsak ima svoj košček odgovornosti. In svojo priložnost.

    En tak košček odgovornosti – čisto praktičen, zemeljski in brez velikih gesel – je lahko nekaj, kar se zgodi vsakih šest mesecev, ko se nekaj punc (mamic, “v ta dobrih letih”) zbere posveti svoj čas, energijo in na Vrhniki organizira preprost dogodek z močnim sporočilom.

    Izmenjevalnica “Podarim – Dobim” ni nič revolucionarnega. Nimamo posebne opreme. Nimamo sponzorja. Imamo pa:

    • srce za skupnost,

    • čas, ki ga prostovoljno vložimo,

    • željo, da naredimo nekaj dobrega,

    • in občutek, da mora obstajati način, kako skrbeti eden za drugega in za naravo.

    Enostavno: še uporabne stvari, ki jih več ne potrebujemo, podarimo. In če najdemo kaj zase? Lepo. Če ne? Tudi. 

    Pomembno je, da naredimo nekaj – zase, za okolje, za drugega, za skupnost.

    In če imaš doma kakšno stvar (pre)več in bi komu lahko prišla prav … se lahko oglasiš. V petek, 16. maja, med 16.00 in 18.30, na tržnici Vrhnika. Tako preprosto.

  • Plavalni tečaj v Logatcu (od 14. 4. do 18. 4. 2025)

    Plavalni tečaj v Logatcu (od 14. 4. do 18. 4. 2025)

    Otroci iz našega vrtca so se tudi letos udeležili plavalnega tečaja, ki je potekal v organizaciji Plavalne šole Ščuka. Tečaj je bil namenjen spoznavanju otrok z vodo, učenju osnovnih plavalnih veščin ter razvijanju občutka varnosti in sproščenosti v vodi.

    Vsak otrok je imel možnost napredovanja v skladu s svojimi zmožnostmi, ob stalni podpori vaditeljev in vzgojiteljic. Za nekatere otroke je bil to prvi stik z učenjem plavanja, zato smo še posebej ponosni na njihov pogum in vztrajnost. Otroci so pokazali veliko navdušenja in radovednosti, obenem pa so se naučili pomembnih elementov gibanja v vodi: čofotanja, potopov, drsenja, začetkov plavalnih tehnik in » ta pravega« plavanja. Poleg telesnega razvoja je plavalni tečaj pomembno prispeval tudi k razvoju samostojnosti,  zaupanja vase in socialnih veščin. Otroci so se med seboj spodbujali, sodelovali in gradili občutek pripadnosti.

    Zahvaljujemo se staršem za zaupanje in podporo, otrokom pa za njihov pogum in voljo do novih izzivov.

    Irena Kušar

  • Velika noč, praznik upanja, veselja in tudi tradicije

    Velika noč, praznik upanja, veselja in tudi tradicije

    V horjulski dolini in okoliških vaseh je to praznovanje živo in močno. Lahko rečemo, da gre za tradicijo? Morda, ampak to je premalo, to ni dovolj močna beseda. Kajti, ko v nedeljo zjutraj na vstajenjski procesiji sodeluje toliko ljudi, da sploh ne vidiš do konca procesije, ti postane jasno, da verniki tukaj v tem prostoru, k temu prazniku pristopijo s sercem in dušo. Cerkev je bila tako polna, da so morali nekateri ostati zunaj, saj znotraj ni bilo več prostora.

    Pot po kateri je vodila procesija ob spremljavi zvonov je bila lepo urejena. Na okenskih policah so gorele sveče, mimoidoče pa so spremljali kipci matere božje. Ko je Jezus v eni od svojih prilik govoril o veri in o tem kako velika je (ko bi bila vsaj tako velika kot gorčično zrno) je dal vsem jasno sporočilo. Kdo smo mi, da bomo sodili o veri drugega, o veri sokrajana? Kar šteje, so naša dobra dela, odločitev da delamo za dobro in za življenje. In na koncu seveda tudi upamo, da s svojim življenjem naredimo v tem našem prostoru in času nekaj dobrega za večnost.

    Horjulski župnik Janez Smrekar je svoje življenje in delo predal služenju cerkvi in ljudem. Morda se sliši neverjetno a v župniji Horjul deluje že od leta 1991. Torej je povezan z našimi kraji že več kot 30 let. V kratkem pogovoru o tem kaj zanj pomeni postni čas in velika noč je dejal, da je zanj pomembno predvsem to, da v postnem času ljudi pozovemo, oziroma pripravimo, da se potrudijo za vero. Ni dovolj, da imamo le navade, oziroma se opiramo le na tradicijo. Pozvani smo, da našo vero vsako leto ob postnem času poglobimo in se skušamo približati Bogu. V župniji je veliko priložnosti za to. Od različnih pevskih skupin, pritrkovalcev, biblične skupine, zakonskih skupin, animatorjev in oratorija, ki zaživi med počitnicami in kjer kar mrgoli otrok. Ne smemo pozabiti vseh, ki kot laiki delujejo za dobro vseh in nenazadnje Družinske iniciative, ki skrbi za katoliške vrednote in družino.

    Ob tem moramo dodati, da prav vsak, ki je krščen pripada občestvu cerkve. Kot je rekel – žal že pokojni papež Frančišek, vsi smo bratje in sestre in smo pozvani, da sodelujemo in prispevamo svoj del po svojih sposobnostih in talentih za boljši svet. Vedno začnemo tam kjer smo v domači župniji.

     

    Besedilo in foto:

    Peter Kavčič

     

  • Čestitka ob 1. maju – mednarodnem prazniku dela

    Čestitka ob 1. maju – mednarodnem prazniku dela

    Prvi maj – Mednarodni praznik dela in državni praznik – je tradicionalnih čas kresovanj, budnic ob godbah na pihala, pohodov, druženja na prostem in začetka sezone piknikov. Vsem občanom in občankam želimo, da ga skupaj z ostalimi prostimi dnevi, ki sledijo, lepo preživite. Ob tem pa ne pozabimo, da so delavske pravice, kot so časovno omejen delavnik, plačana bolniška odsotnost, plačan dopust, pravica do dela v zdravem okolju, pravica do stavke rezultat desetletnih prizadevanj organiziranega delavstva in številnih, velikokrat tudi krvavih bojev. Zato se 1. maja spomnimo tistih, ki so nam te pravice priborili.  

    Župan Peter Črnilogar s sodelavci

  • Prvomajska budnica – Horjul, Vrzdenec

    Prvomajska budnica – Horjul, Vrzdenec

    Tudi letos bo godba svoje prvomajsko bujenje delila s sosednjo občino Horjul, kjer se bo ustavila ob idealni jutranji uri – ob 6.00. 
    Ob 6.00 se bodo godbeniki izkrcali na parkirišču pri Metrelu in s Horjulskimi mažoretami korakali vse tja do vrtca Horjul. Nato bodo svoje bujenje nadaljevali na Vrzdencu, kjer bodo ob 6.15 začeli na zgornji avtobusni postaji Vrzdenec in prebudili Vrzdenčane vse tja do PGD Vrzdenec. Tam jih bodo v gasilskih uniformah in z lučkami na gasilskih vozilih pričakala vsa društva Gasilske zveze Horjul. Ob kratkem programu in manjši pogostitvi se bo godba z mažoretami odpravila naprej v Šentjošt, vsa gasilska društva občine pa bodo nadaljevala tradicionalno pot po vaseh in prvomajsko budnico z gasilsko sireno delila še med ostale občane, ki godbene budnice ne bodo deležni. 
    Dragi občani, vabljeni, da godbo, mažorete in gasilce podprete s svojim prostovoljnim prispevkom, srečanjem ob cesti in dobrotami ob pogostitvi!

    M. D.

  • Velikonočni čas v župniji Dobrova

    Velikonočni čas v župniji Dobrova

    Velikonočno dogajanje v župniji Dobrova se je letos začelo z obiskom mladih skavtov z Brezovice ob začetku postnega časa. Sledil je postni oratorijski dan, ki so ga pripravili mladi iz Dobrove. Animatorji so z otroki izdelovali butarice, odraslim pa je bil namenjen duhovno bogat del popoldneva – predavanje z eksorcistom Janezom Kavčičem. 
    V postnem času so verniki iz Dobrove romali tudi na Kurešček in Polhograjsko kalvarijo, kje so molili križev pot. Ti molitveni dnevi so bili posebej posvečeni osebnemu poglabljanju in tišini, ki jo post ponuja. 
    Na cvetno nedeljo je pred cerkvijo potekal blagoslov butaric, nadaljevanje pa v cerkvi. Na Veliko soboto je zaživel lep običaj – prinašanje blagoslovljenega ognja po hišah. Ta ogenj verniki uporabijo za sežig starih butaric, kar simbolno pomeni očiščenje in pripravo na novo življenje, ki ga prinaša vstajenje. 
    Velika noč se je začela zgodaj zjutraj z vstajenjsko procesijo, ki je potekala čez zgornje pokopališče. Procesijo so obogatili bandere vseh štirih podružničnih cerkva, župljani pa so se tradicionalno razvrstili za bandero zavetnika svoje podružnice. Procesijo so spremljali duhovniki, ministranti, mešani pevski zbor in Godba Dobrova – Polhov Gradec, ki je z mogočnimi melodijami napolnila tudi notranjost cerkve. 
    Na Velikonočni ponedeljek, na dan papeževe smrti, je tradicionalno potekal že tretji Blagoslov traktorjev in delovnih strojev pod organizacijo Aleša Škofa. Letos je največji delovni stroj predstavljal kombajn, najmanjši pa župnijska kosilnica.

    M. D.

  • Blagoslov traktorjev na Dobrovi

    Blagoslov traktorjev na Dobrovi

    Na velikonočni ponedeljek, 21. aprila 2025, se je na Dobrovi odvijal že tretji tradicionalni blagoslov traktorjev, ki je potekal na parkirišču za pokopališčem. Tudi letos se je po drugi sveti maši ob 10.30 zbralo kar nekaj traktoristov, župljanov in obiskovalcev, ki so z zanimanjem spremljali blagoslov traktorjev. Župnik in ministranti so slavnostno blagoslovili okoli 30 traktorjev, med katerimi so prevladovali delovni stroji znamk John Deere in Case, pa tudi drugi priznani modeli, kot so New Holland, Zetor, Deutz, Fendt in Massey Ferguson. Prvič se je blagoslova udeležil tudi največji delovni stroj do sedaj – John Deere kombajn, okrašen z veliko slovensko zastavo. Novost letošnjega dogodka je bila tudi prisotnost župnijske kosilnice, ki so jo temeljito očistili in okrasili mladinci z Dobrove ter jo s ponosom pripeljali na žegen. Po blagoslovu je sledilo prijetno druženje ob kavi, velikonočnih dobrotah in drugih domačih prigrizkih. Za organizacijo dogodka je tudi letos poskrbel Aleš Škof iz Brezja, ki je skupaj s prijatelji poskrbel za vso organizacijo in pogostitev. Blagoslov traktorjev na Dobrovi postaja pomemben krajinski praznik kmetijstva in skupnosti, ki dokazuje, da je kmečka tradicija v dolini še vedno živa. Naslednje leto sledi že četrto srečanje, kjer bo prostora še za kakšen traktor več. Vabljeni.

    M. D.

  • Uspele prve Velikonočne ustvarjalnice na Vrzdencu

    Uspele prve Velikonočne ustvarjalnice na Vrzdencu

    V soboto, 12. aprila, je Športno društvo Vrzdenec prvič organiziralo Velikonočne ustvarjalnice, ki so potekale v prijetnem vzdušju gasilskega doma na Vrzdencu. Dogodek je privabil kar 24 otrok in nekaj staršev, ki so skupaj preživeli ustvarjalno in veselo popoldne. 
    Otroci so z navdušenjem ustvarjali raznolike velikonočne okraske ter pri tem pokazali ogromno domišljije in spretnosti. Ob tem pa seveda ni manjkalo dobre volje, smeha in prijetnega druženja. Poskrbeli smo tudi za prigrizke in pijačo – po prostoru je prijetno dišalo po pečenem krompirčku, ki je hitro izginil z miz. Z obiskom smo za prvo izvedbo zelo zadovoljni, še posebej pa nas veseli pozitiven odziv otrok, ki so ob koncu dogodka že spraševali, kdaj bo naslednjič. Iskrena zahvala gre Horjulčku za delno sponzoriranje dogodka. 
    Upamo, da se prihodnje leto spet srečamo – z novimi idejami, nasmehi in še več otroške ustvarjalnosti!

    ŠD Vrzdenec

     

  • SKAVTSKA ZBIRALNA AKCIJA STAREGA PAPIRJA

    SKAVTSKA ZBIRALNA AKCIJA STAREGA PAPIRJA

    Vrhniški skavti tudi letošnjo pomlad organiziramo zbiralno akcijo starega papirja. Zbirali ga bomo v soboto, 26. 4. 2025, med 9.00 in 13.00. Papir lahko pripeljete na parkirišče pri pokopališču na Vrhniki, kjer bomo v tem času prisotni tudi skavti.

    Če starega papirja na dan akcije ne morete pripeljati sami, nudimo tudi odvoz starega papirja na domu. V takšnem primeru nam to javite na telefonsko številko 031 285 023 (Nikolaj).
    Vljudno vabljeni!