Blog

  • Izlet v Koper in slovensko Istro

    Izlet v Koper in slovensko Istro

    Vsakega izleta, ki ga organizira Društvo upokojencev Dragomer–Lukovica se udeleži veliko članov, ki želi dan preživeti ob druženju, spoznavanju novih krajev in izvedeti kaj novega ter zanimivega iz življenja in dela v naših krajih. V naši mali domovini je toliko krajev, ki so vredni ogleda, a jih še nismo obiskali, da je težko izbrati destinacijo, ki je vsem po volji in dostopna. Izlet v Koper in ogled pristanišča je bil zanimiv za vse udeležence. Toliko novih podatkov smo slišali  in videli  razsežnost in številčnost  objektov, ki jih Luka Koper vključuje. Strokovno vodenje in obisk lokacije, ki ga za izletnike organizirajo v Luki  je bilo zares  zanimivo in vredno ogleda ter naše pozornosti.

    Začetki obratovanja Luke segajo v leto 1957, torej bomo v nekaj letih zabeležili 70 letnico obstoja. Od skromnih začetkov do današnjih dni je bila prehojena dolga pot razvoja in širitve ter posodobitve. Danes Luka Koper deluje na površini 280 hektarov, od tega 147 ha zavzemajo operativne površine, to so privezi, skladišča in terminali.

    Koprsko pristanišče je mednarodno tovorno pristanišče, največje na Jadranu (torej večje od Reke in Trsta), ki predstavlja najbližjo povezavo Srednje in Vzhodne Evrope s Sredozemljem. S prisotnostjo pomembnih svetovnih ladjarjev vzdržuje pomorske povezave z vsemi deli sveta. Morje ima v pristanišču globino od 10 do 18 m, kar pomeni, da lahko sprejema ladje z ugrezom do 18 m.

    V Luki se vrši pretovarjanje kontejnerskega tovora, avtomobilov, sipkega in razsutega tovora, torej tovora brez embalaže (rude, premog, žita), tekočega tovora (nafta, kemikalije, tekoča gnojila, olja) in potniškega prometa (križarke, ki imajo postanek na poti pri nas).V lanskem letu je bilo v Luki Koper zaposlenih preko 2200 delavcev, število agencijskih delavcev se po pritiskih sindikatov zmanjšuje, a je še vedno veliko). Lani so ustvarili preko 330 milijonov Evrov prihodka, ustvarili dobiček iz poslovanja in presegli nekatere dosežke iz preteklih let. Tako so pretovorili preko 1133 kontejnerjev, 884.000 avtomobilov, potniški terminal je zabeležil 125.000 potnikov. Skupaj so pretovorili 23 milijonov ton blaga. Veliko so tudi investirali, saj želijo slediti potrebam uporabnikov, razvoju tehnologij in uporabi cenejših ter do okolja prijaznejših  energij, zagotovitvi potrebne varnosti, izkoristka površin in optimalnim zaposlitvam. Ogled z avtobusom je trajal poldrugo uro, vendar se ob tem sploh nismo dolgočasili, saj je predstavnik Luke Koper poskrbel za dinamično razlago in zanimive informacije o pristaniškem delu. Delujejo 24 ur dnevno, vsak dan v tednu in v mesecu. Izjema so novoletni prazniki in praznik dela.

    Po krajšem sprehodu po mestnem jedru Kopra in kratkem počitku smo se zapeljali v notranjost slovenske Istre v kraj Puče. To je majhna vasica na robu Šavrinskega hribovja z značilno istrsko arhitekturo. Kamnite hiše, oljčniki, vinogradi in stara kapelica ji dajejo še poseben čar. Kosili smo na turistični kmetiji Tonin, ki ima dolgoletno tradicijo v tistem kraju. Ohranili in restavrirali so stari del domačije ter vključili nove stavbe tako, da ohranjajo arhitekturne značilnosti prejšnjih obdobij. Pri njih lahko prenočite, poskusite domačo hrano in dobro vino, se oskrbite z izdelki iz njihove  lastne pridelave ali le prijazno pokramljate z lastnikom.

    Gostilna slovi po izvirnih jedeh tega območja. Za pripravo obrokov se skušajo v čim večji meri posluževati doma pridelane hrane, vključno z odličnim oljčnim oljem in vinom različnih vrst in okusov. Za nas so med drugim pripravili tudi bobiče, to je mineštra iz fižola, mlade koruze z dodatkom mesa in zelenjave ter dišavnic, ki so jo istrske gospodinje pogosto pripravile za svojo družino.

    V tem delu slovenske Istre so bile v drugi polovici 19. in v 20. stoletju zelo znane Šavrinke. To so bile žene in dekleta, ki so se ukvarjale z nakupi  v istrskih vaseh Šavrinskega hribovja, zlasti jajc, zelenjave in mesa ter prodajo le-teh v Trstu. Tam so kupovale sol, sladkor, gospodinjske pripomočke, tudi tekstil in ga potem prodajale v vaseh po Istri. To je bilo pomembno delo za te žene, saj so z zaslužkom pomembno prispevale v gospodinjstvu. Delo je bilo naporno, peš so dnevno prehodile tudi do 40 km, seveda tudi nevarno zaradi mejnih kontrol in roparjev na poti. Možje so delali na kmetijah ali si kako drugače iskali zaposlitev in zaslužek. Ženske so blago nosile v koših na glavi, ga skrivale pod krili in bluzami, včasih so jih spremljale tovorne živali – osli. O njih je veliko pisal  pisatelj Marjan Tomšič v knjigi Šavrinke, ki je izšla leta 2000.

    Na vsakem izletu se nam pridružijo novi člani, ki stkejo nova poznanstva in prijateljstva, zato ni nikoli dolgčas. Med vožnjo domov smo si čas  krajšali s prepevanjem, klepetom in si obljubili, da se kmalu snidemo.

     

    Dragica Krašovec

     

     

  • Občinski praznik – Vincenciju Cankarju zlato občinsko priznanje, KUD Drenov Grič-Lesno Brdo srebrno

    Občinski praznik – Vincenciju Cankarju zlato občinsko priznanje, KUD Drenov Grič-Lesno Brdo srebrno

    Vrhnika, 9. maj 2025 – Na predvečer občinskega praznika je v osrednjem kulturnem hramu potekala slavnostna akademija s podelitvijo občinskih priznanj.

    Slavnostni večer v Veliki dvorani Cankarjevega doma se je pričel z mimohodom praporjev vrhniških društev in organizacij, sledil pa je slavnostni govor župana Daniela Cukjatija. V govoru je poudaril aktualnost in veličino Ivana Cankarja, čigar kritično pero je, kot je dejal, razgalilo slovenski značaj. To je podkrepil s pisateljevim citatom »Umetnost je vest naroda«. Ob tem je izpostavil še drug citat, »Resnica je božja, kdor laže, je hlapec«, in dodal, da mora vsak, ne glede na družbeni položaj, stremeti k resnici kot absolutni vrednoti.

    V nadaljevanju je župan podelil priznanja, najprej tako imenovana »Županova priznanja«, ki jih podeljuje po lastni presoji. Letos so jih prejeli Društvo Mavrica, ki je lani obeležilo 30 let delovanja, Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Pavla Vrhnika za 40-letnico delovanja, Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, ki je lani praznovalo 60 let, ter Gasilska zveza Vrhnika, ki letos obeležuje 70-letnico.

    Vrhunec večera je predstavljala podelitev občinskih priznanj, tokrat le dveh. Srebrno plaketo Ivana Cankarja je prejelo Kulturno-umetniško društvo Drenov Grič – Lesno Brdo, zlato plaketo pa vsestranski umetnik Vincencij Cankar iz Podlipske doline, ki ga večina pozna kot nekdanjega člana glasbene skupine Čuki.

    Piko na i programu, ki sta ga kulturno obogatila Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Pavla Vrhnika in Ana Špik Jakin, povezovala pa Jasmina Spahalič (scenarij prireditve je pripravila Tatjana Oblak Milčinski), je dodal podpis razglasa. Razglas, ki sta ga podpisala župan Cukjati in župan Ilirske Bistrice Gregor Kovačič, je prihodnje leto razglasil za leto Ivana Cankarja in Dragotina Ketteja, saj bosta oba literata v letu 2026 obeležila okroglo obletnico rojstva.

    Gašper Tominc, foto: Gašper Tominc

    Srebrna plaketa
    KUD Drenov Grič – Lesno Brdo v letu 2025 praznuje 40-letnico svojega delovanja. Ob ustanovitvi je najprej deloval pevski zbor, ki je jedro društva še danes: tedensko se srečujejo na vajah, organizirajo koncerte ter gostujejo na prireditvah drugih. Postopoma so se zboru začele pridruževati druge dejavnosti in danes ima društvo štiri sekcije: glasbeno, folklorno-plesno, literarno-likovno in za ohranjanje kulturne dediščine. Folklora je bila dolgo zelo priljubljena in se je aktivno izvajala do konca devetdesetih let. V zadnjem desetletju je to sekcijo prevzel ansambel Presenečenje, ki poživlja vzdušje na dogodkih doma in v gosteh. V okviru ohranjanja kulturne dediščine potekajo tedenske delavnice ročnih del (klekljanje, pletenje, vezenje ipd.) in vsakoletni tradicionalni dogodki: otroško pustovanje na pustni torek, izdelovanje butar dan pred cvetno nedeljo, jesenske izmenjaje domači večer ali razstava ročnih del, na prvi adventni vikend pa se ustvarja adventne venčke in druge praznične izdelke. Literarno-likovna sekcija že nekaj pred dvajset let mesečno izvaja ure pravljic, ki jih najmlajši krajani z veseljem obiskujejo, od leta 2018 pa tudi bralni klub, kjer se srečuje navdušenci nad pisano besedo. Tako v domačem kraju ljubitelji kulture z štirimi desetletji vzpodbujajo ustvarjanje druženje krajanov, skrbijo za ohranjanje tradicionalnih znanj in običajev, sodelujejo z ustanovami v kraju (šola, PDG, KS) in na ravni občine (ZIC, ZKD JSKD) ter z vsem tem izdatno prispevajo k družabnemu dogajanju v domači krajevni skupnosti.

    Predlagatelj: KS Drenov Grič – Lesno Brdo

     

    Zlata plaketa
    Vincencij Cankar     se je rodil leta 1957 v Smrečju pri Vrhniki. Po osnovni šoli se je izučil za zidarja in pozneje ob delu dokončal srednjo gradbeno šolo. Kot gradbeni delavec se je zaposlil pri Gradbenempodjetju Grosuplje. Leta 1982 se je poročil in kmalu sta z ženo začela graditi lasten dom, v katerem sta se z družino preselila leta 1989. Leto pozneje je Gradbeno podjetje zapustil, ostal doma in se posvetil glasbeni ustvarjalnosti. Glasbi se je začel posvečati že v zgodnjih mladosti. Za svojo prvo štipendijo si je kupil kitaro in se kot samouk zavzeto učil igranja ob poslušanju vinil plošč. Pri 20. letih je začel javno nastopati z ansamblom Trio maj. Z dodatnima članoma so leta 1988 začeli nastopati pod imenom Čuki in v kratkem času postali izredno priljubljeni in prepoznavni. Nastopali so širom po Sloveniji, največ na veselicah in dobrodelnih koncertih, TV prireditvah in na povabilo raznih slovenskih društev gostovali tudi v tujini: Argentini, Nemčiji, Avstriji, Kanadi, Švici, na Hrvaškem … Posneli so veliko kaset, zgoščenk, video spotov, prejeli številna priznanja in postali medijsko znani. Tako je postalo poznano tudi ime njegovega bas-kitarista in vokalista Vincencija Cankarja slehernemu slovenskemu kraju. Glasba skupine Čuki vključuje zvrsti narodno-zabavne glasbe, popa ter rocka, izvajajo pa tudi otroške skladbe. Vincencij Cankar je v skupini Čuki igral in pel 30 let, vse do upokojitve. V tem času se je napisal več pesmi in mnoge tudi uglasbil. S svojo priljubljenostjo in glasbenim talentom je postal ikona glasbenega odra. Poleg glasbe ga odlikuje tudi likovna sposobnost. Prve oljne upodobitve so nastale že v času vojaščine, nato se je izobraževal pri prof. Tjaši Celestini in prof. Francu Novincu. Pridobljeno znanje ga je vodilo v inovativno ustvarjanje po lastnih recepturah akvarelne poetike, grafike, oljnega slikanja… Svoje stvaritve je večkrat postavil na ogled na samostojnih in skupinskih razstavah, sodeluje na mednarodnih likovnih srečanjih, likovnih kolonijah v Volčjem gradu, Likovnem društvu Logatec … Že vrsto let s svojim žlahtnim basom bogati MePZ Ivan Cankar na Vrhniki, še prej v MePZ Lubnik v Škofji Loki ter poje in igra bas kitaro v ansamblu Klapa kamerati … Dolga leta izdeluje scene za dramske uprizoritve KUD Podlipa in KUD Ligojna, rad fotografira, piše pesmi ter kot dober mož in oče ostaja zvest delu na kmetiji in vzreji drobnice.

    Predlagatelj: KS Podlipa – Smrečje

  • Že sedmi mednarodni pevski festival

    Že sedmi mednarodni pevski festival

    Vrhnika, 10. maj 2025 – V Cankarjevem domu je potekal že sedmi Mednarodni pevski festival »Pod jasnim nebom rdeča roža«.
    Festival organizira Pevsko društvo Ivana Cankarja Vrhnika, ki nastopa kot Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika. V preteklosti so na festival vabili društva in skupine iz različnih delov Evrope, povezane s Cankarjevim imenom, zdaj pa gostijo skupine, ki ohranjajo slovensko kulturo, četudi njihovo ime ni nujno povezano s pisateljem. Letos so povabili otroški pevski zbor Veseli g’ručki iz Šentjošta (KPD IC Šentjošt), ki je pod vodstvom Marije Ane Klančar in ob kitarski spremljavi Mateja Matije Kavčiča pripravil prijeten uvod v večer. Sledila je Folklorna skupina Slovenskega kulturnega društva Ajda Umag, ki jo sestavlja 17 članov, od tega le en moški. Pod vodstvom Evelin Semeši so uprizorili splet slovenskih plesov, ki so vzbujali spomine na otroštvo. Bučen aplavz je požela tudi petčlanska vokalno-instrumentalna skupina Sanje Katoliškega prosvetnega društva Drava Žvabek, ki je z ubranimi glasovi oživela zakladnico ljudskih pesmi in za posladek nanizala nekaj novejših zimzelenih melodij. V zadnjem delu večera je nastopil še gostiteljski Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika pod vodstvom Lovra Groma in solistko Špelo Petkovšek.
    Povezovalka večera Barbara Novljan Mišič je poudarila, da festival ni namenjen le prepevanju, temveč tudi tkanju novih prijateljstev, negovanju ljubezni do petja in krepitvi medsebojnih vezi. Nič zato ne preseneča, da so vsi nastopajoči skupaj zapeli pesem »Vsakdo mora imeti prijatelja«.

    Gašper Tominc, foto: Gašper Tominc

  • Po Marijinih stopinjah

    Po Marijinih stopinjah

    V mesecu maju smo se v našem vrtcu pogovarjali o šmarnicah. Ali veste kaj je to? Mi otroci smo mislili, da so to rože in zgodbice. Vendar so nam vzgojiteljice povedale, da ko so šmarnice praznuje Marija – to je Jezusova mamica. Praznuje cel mesec maj in naše vzgojiteljice so se odločile, da bomo letos otroci hodili po Marijinih stopinjah. To pomeni, da bomo počeli stvari, ki jih je rada delala Marija. Rada je šivala, pospravljala, skrbela za otroke, brala, prepevala, molila ter obiskovala ljudi. Veste, da Marijina mamica Ana in očka Joahim nista imela veliko denarja. Zato tudi Marija ni imela dragih igrač, kot jih imamo mi. Imela je deklico, ki ji jo je sešila mamica in le-ta ji je bila najljubša. Pa tudi hodila je bosa. Ampak čisto nič ji ni manjkalo, imela je starša, ki sta jo imela najrajši na celem svetu. Tako, da smo tudi mi pospravili naše igrače ter se igrali z drugimi igračami – podobnimi kot jih je imela Marija. V skupinah smo se igrali z dojenčki, naravnim materialom, lesenimi igračami, vtikankami, sestavljankami, risali smo s kredami, šivali, sadili rože ter hodili po čutni poti. Sodelovali pa so tudi naši starši. V nekaterih skupinah smo za Marijo izdelali rožo oziroma cvet, ki smo ga prinesli v vrtec na oltar posvečen le njej. Prepričani smo, da ji je bilo to zelo všeč.

    Preden se najstarejši otroci za vedno poslovimo od vrtca, smo se v maju odpravili na še zadnji vrtčevski izlet. In to kar na morje, za cel teden! Tam nas je pričakalo veliko presenečenj, vendar nam vzgojiteljice niso vsega povedale – no pa saj ne rabimo vsega vedeti. Komaj smo čakali, da smo se kopali v bazenu, raziskovali obalo, imeli zabave ter love na zaklade … poleg vsega pa smo se tudi marsikaj novega naučili.

    Ko smo se vrnili z letovanja nas je čakal še modri dan. Takrat smo se vsi otroci in vzgojiteljice oblekli v modro barvo, se zbrali v Beli dvorani in zapeli pesem meseca. Za pravo poslastico in zaključek tega meseca, pa nam je še teater Jesenice prišel zaigrati predstavo z naslovom Zalin svet.

    Zahvaljujemo se vam, da ste si prebrali kakšne dogodivščine smo doživeli v mesecu maju! Lepo se imejte in se zopet beremo naslednji mesec. Naj vam namignemo, da se nam takrat začnejo že počitnice.

    Otroci in kolektiv Župnijskega vrtca Vrhnika

  • 35. srečanje gasilk in gasilcev iz naših krajev, ob godu Svetega Florjana

    35. srečanje gasilk in gasilcev iz naših krajev, ob godu Svetega Florjana

    Na povabilo gospoda župnika in dekana Jožefa Pojeta, smo se gasilke in gasilci iz dveh občin (Brezovica in Log-Dragomer) in dveh gasilskih zvez (Brezovica in Vrhnika), drugo majsko nedeljo, srečali, v Dragomerju, v cerkvi Svetega Lovrenca, na že 35. Florjanovi sveti maši. Letos smo se zbrali na parkirišču pred cerkvijo, od koder smo potem v sprevodu, odšli v cerkev. Slkovesnost so polepšali tudi naši domači pritrkovalci: https://youtu.be/Rp0a24CDFJ4 

    Ob spremljavi harmonija in ubranem petju pevk in pevcev na koru, je bilo še posebej slovesno, saj so v uvodu zapeli tudi gasilsko pesem, v čast Svetemu Florjanu. https://youtu.be/QuffDlicbB8  

    V pridigi, se je naš duhovni pomočnik g. Gregor Gorenc zahvalil sedanji generaciji gasilk in gasilcev. Izpostavil je zgled medsebojne ljubezni in sodelovanja, ki je zapisan v Svetem pismu in prepoznaven tudi v gasilskih vrstah. Podobno pa bi moralo biti tudi na vseh drugih področjih. Bog je Ljubezen in edino ljubezen in spoštovanje ustvarja za vse lepše in varnejše življenje. https://youtu.be/VjVdbPVofMA

     V preteklosti so bili naši predniki še veliko bolj požarno ogroženi, zato so še bolj čutili potrebo po medsebojni povezanosti in medsebojni pomoči. V hvaležnosti smo se spomnili tudi vseh pokojnih gasilk in gasilcev ter vseh drugih dobrotnic in dobrotnikov. Tudi danes  je medsebojno razumevanje, pomoč in sožitje, najpomembnejšepa čeprav morda reddkeje prihaja do nesreč, a so te veliko praviloma veliko hujše.

    Slovesnost praznovanja se je nadaljevala na družabnem srečanju pred cerkvijo, kjer so nas domače gasilke in gasilci obilno pogostili. Taka srečanja nam pomagajo, da se med seboj bolje spoznamo. Ohranja pa se tudi spomin na naše prednike in na prvo gasilsko društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1898 in je že takrat povezovalo celotno Župnijo Brezovica.

    Iskrena hvala družinam iz Dragomerja, Lukovice in sosednjih naselij, za praktični zgled sodelovanja vseh neškodljivih različnosti. To je najlepša spodbuda k posnemanju, vsem nam po Sloveniji in tudi po svetu!

     

    Hvaležni za letošnje gostoljubje se zahvaljujemo vsem dobrotnicam in dobrotnikom v upanju, da se prihodnje leto spet srečamo na 36. srečanju na Logu in vse lepo pozdravljamo, z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!« https://youtu.be/ifWEDvt0giU

     

    Še nekaj povabil:

    Dekan Jožef Poje na Gulču, 11.5.2025: https://youtu.be/Zts9oQTCUjw

    Florjanova nedelja 1991: https://vimeo.com/2654874

     

    Želimo vam vse dobro in vse lepo pozdravljamo.

     

    Vnanje Gorice, 11.5.2025.

     

    Drago Stanovnik 051 344 688, za ODPMD Brezovica

  • Odprtje razstave klekljaric

    Odprtje razstave klekljaric

    Kot same povedo, se klekljanje ne ohranja zgolj kot veščina, temveč kot umetnost, ki spoštuje tradicijo in oživlja preteklost.
    Na razstavi se predstavljajo že izkušene klekljarice pa tudi novinke, in sicer Sonja Inglič, Gela Romič, Cvetka Blažič, Boža Žgajnar, Dragica Sternen, Jožica Velušček, Marinka Končan, Zlata Ličer, Janja Zadnikar, Beti Fefer ter dolgoletna mentorica Ivica Česnik, ki vsem članicam te sekcije z velikim veseljem deli svoje znanje o tej izjemni veščini. Delujejo že več kot dve desetletji, vsekakor pa za njih klekljanje ni le ustvarjanje temveč tudi priložnost za sprostitev, umiritev in izpopolnjevanje spretnosti. Ob tem se članice povezujejo, izmenjujejo izkušnje in nadgrajujejo svoje znanje.
    Čeprav so klekljarice, ki so večinoma upokojenke, že dobro osvojile to zahtevno umetnost, kljub temu vedno znova iščejo nove izzive in ustvarjajo vedno bolj zapletene vzorce. Vsaka čipka, ki nastane, je rezultat dolgotrajnega in natančnega dela, vendar je ves trud poplačan, ko na koncu nastane čudovita kreacija.
    Njihovo ustvarjalnost, v obliki razstave, si na stopnišču Občine Log-Dragomer in v vitrini tamkajšnje spominske sobe lahko ogledate v času uradnih ur Občine do konca junija.

    Andreja Čamernik Rampre
    Foto: arhiv KUD Kosec

  • Spoznajmo župnike naše občine – Franc Kadunc

    Spoznajmo župnike naše občine – Franc Kadunc

    V naslednjih nekaj številkah bomo dodobra spoznali življenje in delovanje naših treh župnikov, ki v domači občini skrbijo za duhovno življenje občanov in vernikov. Kot prvi na vrsti se bo predstavil župnik Franc Kadunc iz Šentjošta.

    Kdo ste, od kod prihajate in kako dolgo že službujete v naši občini? 
    Sem France Kadunc, doma sem iz Grosupljega. Sem prvorojenec; imam tri brate in dve sestri. Tudi en brat je še duhovnik, frančiškan, ena sestra pa je posvečena Bogu. Duhovnik sem postal pred 52 leti in pol; pred štirimi leti in pol pa sem prišel za župnika v Šentjošt in s tem v občino Dobrova-Polhov Gradec.

    Kako ste bili sprejeti med krajani? Kaj vam je v naši občini posebej všeč? 
    Kako so me sprejeli farani Šentjošta bi morali vprašati njih. Jaz sem vsekakor zadovoljen na tem mestu. Tu vršim poslanstvo, ki mi je zaupano in je v tem, da najprej z zgledom in seveda z besedo pričujem za evangelij. Župljani so zelo aktivni tako na cerkvenem kot tudi na družbenem področju. Po svojih močeh jim pomagam in jih podpiram.

    Kaj kot duhovnik počnete v prostem času?
    Kar se tiče mojega delovanja izven duhovniške službe rad obiskujem domače, posebno brata duhovnika, ki živi v Mošnjah na Gorenjskem. Vsak teden se srečam tudi z nekaterimi prijatelji duhovniki, kjer se skupaj duhovno poglabljamo in rešujemo težave, ki se pojavljajo v vsakdanjem življenju. Kajti človek je ustvarjen za družinsko življenje in ta srečanja pripomorejo k temu. Veliko hodim peš, tudi zaradi takšnih zdravnikovih navodil. Pa tudi rad berem tako knjige kot tudi periodiko. Če pa se ponudi prilika pa s prijatelji vržem kakšno partijo taroka. Sem pa tudi navdušen nad našimi skakalci in drugimi športniki.

    Kaj so posebnosti vaše župnije in kaj vas pri vašem delu najbolj navdihuje?
    Vsaka župnija, kjer sem deloval, bil sem na petih različnih, je bila edinstvena. Tudi ta je edinstvena iz več razlogov: oskrbeli so mi zelo prijetno stanovanje na nekdanjem hlevu; poskrbijo za hrano, tako da sem gost skoraj v vsaki hiši in v letu in pol obiščem domala vso župnijo. V velikem številu se udeležujejo verskih obredov in radi pri njih sodelujejo; so izredno radodarni, prijazni in komunikativni, me spoštujejo; vsi otroci hodijo k verouku, skratka čutim, da sem povsod dobrodošel. Zelo zagnani so mladi, ki so povezani v skupino silaq in organizirajo oratorij in razne pobude kot so izmenjava jesenskih poljskih pridelkov, oblačil in druge delavnice za otroke in družine. Veliko dobrega naredi karitas, ki s pomočjo dobrodelnih koncertov poskrbi za ostarele in materialne pomoči potrebne. V župniji delujejo tri zakonske skupine, ki se na srečanjih medsebojno bogatijo in podpirajo. V zadnjem času se zbirajo tudi starejši, tisti, ki so stari nad 70 let, mi jim rečemo »tamodri« in si tem lepšajo svoje tretje življenjsko obdobje.

    Kako vidite vlogo Cerkve in župnije v življenju skupnosti? Na kakšne načine ste povezani z dogajanjem v kraju?
    Zelo mi je tudi všeč, da je versko in družbeno življenje povezano. Zato rad oznanim in povabim na razne prireditve, ki so koristne za vse, tako za tiste, ki prihajajo k verskim obredom, kot za tiste, ki se jih ne udeležujejo in se jih tudi rad udeležujem, če mi le dopušča čas. V tej simbiozi vidim blagoslov za vse in prijetno prihodnost.

    Kako vi doživljate spremembe v sodobni družbi? Katere izzive opažate pri vernikih danes, v primerjavi s preteklostjo? 
    Gotovo je, da zgodovina ni dolgočasna. Vedno je nekaj novega v zraku. To opažamo tako v sodobni Cerkvi kot tudi v sodobni družbi. Demokratične spremembe v letih 1990 in naprej so dale nov polet tako Cerkvi kot tudi družbi v kateri živimo. Marsikaj se je spremenilo, recimo to, da je Cerkev vstala iz katakomb, da lahko v družbi govorimo bolj svobodno, da se popravljajo nekatere krivice vernikom, da smemo sploh povedati svoje mnenje. Marsikaj je drugače, boljše, čeprav smo še na poti in ni še videti konca, ki bi zadovoljil vse. To 45 letno nasilje nad kristjani je pustilo hude posledice. Ljudje se še vedno bojijo izpovedati svojo vero, svoje prepričanje, so še v nekem krču. A se stvar popravlja počasi, a vztrajno. In tu je naloga Cerkve in nas duhovnikov. Mnogi so se bali in se morda še bojijo revanšizma predstavnikov Cerkve. To je daleč od božjega načrta. Bog je oče vseh ljudi, vse ima rad, vse vabi, da smo kot družina, ki potuje proti cilju, proti večnemu življenju. Zato je Jezusova Cerkev blizu vsem ljudem, vse spoštuje, tudi njihovo prepričanje; pred njim so vsi enako pomembni ne glede na spol, raso, barvo kože, versko prepričanje. Glede slednjega si želimo, da ne bi delali razlik, oziroma da bi koga poniževali ali izločali zaradi vere. To je moj in seveda tudi verski pogled na prihodnost: že na zemlji skupaj gradimo družbo, ki ima svoj temelj v življenju, ki se bo uresničilo v večnosti, kjer bomo vsi bratje in sestre.

    Hvala vam za vse odgovore. 

    Naslednjič pa bomo spoznali župnika župnije Dobrova, gospoda Janeza Kvaternika.

    Manca Dolinar

  • Pevski večer napolnil dvorano in srca poslušalcev

    Pevski večer napolnil dvorano in srca poslušalcev

    Horjul, 25. april – V Prosvetnem domu v Horjulu je potekal izjemen glasbeni dogodek, Pevski večer, ki je obiskovalce popeljal v svet slovenske ljudske glasbe. Za glasbeno doživetje je poskrbel izkušen moški vokalni kvartet, ki so ga sestavljali štirje akademsko izobraženi pevci: Matej Avbelj kot 1. tenor, Peter Grdadolnik kot 2. tenor, Rok Bavčar kot 1. bas in Matija Bizjan kot 2. bas. 
    Zbrani poslušalci so lahko uživali v pristni interpretaciji slovenskih ljudskih pesmi, ki so bile izvedene z izjemno predanostjo in globokim spoštovanjem do naše glasbene dediščine. Člani kvarteta so priznani pevci z bogatimi glasbenimi izkušnjami. Matej Avbelj in Peter Grdadolnik sta stalna člana zbora SNG Opera in balet Ljubljana ter dejavna v več vokalnih zasedbah. Rok Bavčar je po večletnem sodelovanju s Komornim zborom RTV Slovenija in Slovenskim komornim zborom od leta 2024 solist v SNG Opera in balet Ljubljana, redno pa nastopa tudi doma in v tujini. Matija Bizjan, nekdanji član Zbora Slovenske filharmonije, danes sodeluje s priznanimi tujimi zbori in koncertira po vsej Evropi. 
    Večer je obogatila tudi mezzosopranistka Ana Potočnik, ki je nastopila kot gostja. Potočnikova se ponaša z več nagradami ter številnimi solističnimi in zborovskimi nastopi. Od leta 2022 je zaposlena v Zboru Slovenske filharmonije. Dogodek je s klavirsko spremljavo podprla Ana Bizjan, diplomantka sakralne glasbe in dolgoletna organistka v župniji Horjul. S svojim umetniškim vodstvom in korepetitorskim znanjem redno sodeluje s številnimi vokalnimi sestavi. 
    Pevski večer v Horjulu je bil poklon slovenski glasbeni dediščini in hkrati lep opomin, kako živa in močna ostaja vez med tradicijo in sodobnim glasbenim ustvarjanjem.

    M. D.

    Foto: Marjana Ojsteršek

  • Obisk pri gasilcih

    Obisk pri gasilcih

    V sredo, 7. maja 2025, smo v enoti Sonček Breg vrtca Borovnica izvedli vajo evakuacije in obisk gasilcev v PGD Breg Pako. Gasilec Jan Vidovič nam je z gasilsko sireno dal znak za evakuacijo. Igrali smo se, da je požar v kuhinji vrtca Breg. Ta ča smo ravno malicali, uvajali novince in se igrali, zato smo s pomočjo staršev ter vzgojiteljic hitro in varno zapustili prostore vrtca. Tako smo se ob zvoku sirene kar v copatkih vsi uspešno evakuirali na zbirno mesto pod košem igrišča pred gasilskim domom Breg Pako. Nato smo se vrnili v vrtec, se obuli in oblekli ter si ogledali gasilski avtomobil, škropili z brentačo in skupaj z Janom škropili tudi s pravo gasilsko brizgalno. Otroci so se seznanili tudi z gasilsko opremo in orodjem, gasilec Jan Vidovič pa je povedal, v kakšnih primerih gasilci pomagajo ljudem v stiski. Otroci so bili najbolj navdušeni seveda nad sireno in utripajočimi lučmi, velika večina pa jih je z veseljem prijela tudi za gasilsko cev ali pa so škropili z brentačo.
    Zahvaljujemo se Janu Vidoviču in poveljniku PGD Breg Pako Nejcu Pretnarju za sodelovanje.

    Vzgojiteljica Tina Mazi, Sonček Breg

     

     

     

     

  • Gasilske sv. maše na čast sv. Florjanu

    Gasilske sv. maše na čast sv. Florjanu

    V nedeljo, 4. maja 2025, so se v občini Dobrova – Polhov Gradec odvile tradicionalne gasilske svete maše v čast svetemu Florjanu, zavetniku gasilcev. Obenem je ta dan zaznamoval tudi Mednarodni dan gasilcev, ki se po vsem svetu praznuje v spomin na požrtvovalnost in pogum gasilcev. Maše so potekale v treh podružničnih cerkvah po občini – na Hruševem, na Planini nad Horjulom ter naslednji dan še na Brišah. Na posameznih lokacijah so se zbrali predstavniki okoliških gasilskih društev, ki so skupaj počastili svojega zavetnika. 
    Sveti Florjan, ki goduje 4. maja, je znan kot zaščitnik pred ognjem in povodnjami ter velja za zavetnika gasilcev. Njegovo življenje sega v 3. stoletje, ko je kot rimski častnik v pokrajini Norik (današnja Avstrija) pretrpel mučeništvo zaradi svoje krščanske vere. Legenda pripoveduje, da so ga zaradi vere usmrtili tako, da so mu okoli vratu privezali mlinski kamen in ga vrgli v reko Enns. 
    Mednarodni dan gasilcev, ki sovpada z godom svetega Florjana, je bil uradno razglašen leta 1999 po tragičnem dogodku v Avstraliji, kjer je v gozdnem požaru umrlo pet gasilcev. Ta dan je priložnost, da se spomnimo in zahvalimo vsem gasilcem za njihovo nesebično delo in pogum. 
    Gasilci so ključni del naših skupnosti, saj ne le gasijo požare, temveč tudi pomagajo ob naravnih nesrečah, prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih. Njihova predanost in pripravljenost pomagati sta neprecenljivi vrednoti, ki ju je treba ceniti in spoštovati. Želimo si, da bi se gasilci čim pogosteje srečevali na veselicah in družabnih dogodkih, ter čim redkeje ob požarih in drugih nesrečah.  

    M.D.

    Foto: PGD Dvor, PGD Butajnova–Planina, PGD Hruševo