Blog

  • Od prostovoljske pobude do sodobnega kulturnega središča v Zeleni dolini

    Od prostovoljske pobude do sodobnega kulturnega središča v Zeleni dolini

    Tako je tudi z zgodbo Knjižnice Dobrova, ki že desetletja povezuje ljudi in bogati kulturno življenje kraja. Njeni začetki segajo v povojna leta, ko so kulturno poslanstvo v kraju prevzela prosvetna društva, skozi desetletja pa je knjižnica zrasla iz majhne prostovoljske pobude v informacijsko-kulturni center. Danes Knjižnica Dobrova piše novo poglavje svoje zgodovine – s selitvijo v sodobne prostore v Zeleni dolini stopa na pot prihodnosti, kjer bo še bolj odprta, dostopna in pomembna za vse generacije prebivalcev občine. 
    V nadaljevanju se bomo dotaknili začetkov Knjižnice Dobrova, ključnih sprememb, ki so jo zaznamovale skozi desetletja, ter vizije, ki ji daje zagon za nadaljnje delovanje. 
    Na Dobrovi so, tako kot v mnogih drugih krajih, kulturno življenje v preteklosti oblikovala predvsem cerkvena in prosvetna društva. Po drugi svetovni vojni je to pomembno vlogo prevzelo Družbeno prosvetno društvo Svoboda Dolomiti – organizacija, značilna za povojni čas, ki je kasneje delovala pod imenom Kulturno umetniško društvo (KUD) Dobrova. To društvo je postavilo temelje sodobnemu kulturnemu utripu kraja in pomembno prispevalo tudi k nastanku knjižnice.
    Društvo je svojo dejavnost nadaljevalo v takrat novozgrajenem Zadružnem domu na Dobrovi, kjer je kmalu postalo osrednji nosilec kulturnega in prosvetnega življenja v kraju. Pomembno vlogo pa je odigralo tudi pri ustanovitvi Ljudske knjižnice Dobrova, saj je prav DPD Svoboda Dolomiti postavil temelje za njen nastanek in nadaljnji razvoj.

    Prvi uradni podatki o Ljudski knjižnici Dobrova segajo v leto 1954. V tistem času jo je vodil dijak, knjižnična zbirka pa je obsegala 806 enot gradiva. Knjižnico je letno obiskalo 93 obiskovalcev, podatkov o številu članov iz tistega obdobja pa ni. Ohranili pa so se podatki iz leta 1967, ki kažejo, da je bilo takrat že 98 aktivnih članov.

    Knjižnica je dolga leta domovala v prvem nadstropju Zadružnega doma, kjer so izposojo in strokovno delo opravljali domačini – prostovoljci, ki so se pogosto menjavali. Čeprav imena začetnikov niso znana, so se kasneje kot najbolj predane in dolgoletne sodelavke zapisale Marjeta Rihar-Jovan, Terezija Pečan in Irena Komac.

    Ker je knjižnica delovala kot del društvene dejavnosti, je evidenco, nadzor nad njenim delom ter financiranje dejavnosti zagotavljala Zveza kulturnih organizacij Ljubljana Vič–Rudnik.

    V prvih desetletjih svojega delovanja je knjižnica doživljala različna obdobja – od rasti in razvoja do stagnacije ter celo začasnega nedelovanja. Glavni razlog za te spremembe je bil kadrovske narave, saj je pogosto prihajalo do menjav knjižničarjev, včasih pa v kraju sploh ni bilo prostovoljca, ki bi bil pripravljen voditi knjižnico.

    Razmere so se začele izboljševati leta 1981, ko je knjižnica postala enota matične Knjižnice Prežihov Voranc. S tem je dobila stabilnejši okvir delovanja in strokovno podporo, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj.

    Leta 1991 je knjižnica dobila nove prostore v mansardi zadružnega doma, kjer je na kar 200 kvadratnih metrih zaživela kot sodobna in prostorna enota. Ob selitvi iz prvotnih prostorov v nadstropje je bila na otvoritveni dogodek povabljena tudi Neža Maurer, ki je s svojimi deli obogatila dogajanje in prispevala k kulturnemu utripu dogodka.

    Glede na takratne razmere je šlo za izjemno moderno knjižnico, ki je ponujala številne možnosti za nadaljnji razvoj. Pod okriljem matične Knjižnice Prežihov Voranc je knjižnica sledila strokovnim smernicam ter razširila svojo dejavnost tudi na področje kulturnih in izobraževalnih prireditev.

    Poleg osnovne dejavnosti – izposoje gradiva – so začeli organizirati dogodke za otroke in odrasle. Prva ura pravljic je bila izvedena septembra 1997 in je z leti postala stalnica v mesečnem programu knjižnice. Vse več je bilo tudi predavanj za odrasle, od potopisnih do poljudnoznanstvenih, obiskovalcem pa so ponujali priložnosti za srečanja z različnimi ustvarjalci – književniki, igralci, slikarji.

    Knjižnica je aktivno sledila tudi razvoju na področju informacijske in komunikacijske tehnologije. Najprej se je vključila v vzajemni katalog COBISS, leta 2001 pa se je tudi izposoja pričela izvajati preko tega sistema, kar je pomenilo pomemben korak v smeri avtomatizacije in sodobnejšega knjižničnega poslovanja. 
    Z letom 2008 je bila Knjižnica Prežihov Voranc pripojena novoustanovljeni Mestni knjižnici Ljubljana, s čimer je Knjižnica Dobrova postala ena izmed 38 enot v tej obsežni mreži. Štirinajst enot deluje v primestnih občinah, mrežo pa dopolnjujeta tudi Slovanska knjižnica in Potujoča knjižnica.
    Uporabniki Mestne knjižnice Ljubljana imajo na voljo enotno člansko izkaznico, ki jim omogoča dostop do raznolike knjižnične ponudbe. Poleg izposoje gradiva v kateri koli enoti vključuje ta tudi dostop do elektronskih knjig v slovenščini preko portala COBISS Ela, zvočnih knjig na platformi Audibook ter pretočnih vsebin iz Baze slovenskih filmov in platforme Kanopy.

    Knjižnica Dobrova aktivno sodeluje v številnih projektih in programih za vse generacije: od Ciciuhca – bralne značke za najmlajše, do programov za šolarje, kot sta Poletavci in NajPoletavci. Odraslim bralcem je namenjen projekt Mesto bere, ki spodbuja kakovostno in poglobljeno branje. Na voljo so tudi knjige, označene z znakom kakovosti Zlata hruška, ki ga prav tako podeljuje Mestna knjižnica Ljubljana.

    Danes Knjižnica Dobrova šteje 1.114 članov in nudi dostop do približno 22.700 enot gradiva, s čimer ostaja pomemben kulturni in izobraževalni center v kraju. 
    Mestna knjižnica Ljubljana pa poleg kakovostnih vsebin in ponudbe gradiva skrbi še za t. i. tretjo dimenzijo, to je prostor. Zaveda se, da knjižnica danes ni več le prostor izposoje knjig, temveč pomemben družbeni prostor, kjer se ljudje srečujejo, preživljajo prosti čas, se učijo in razvijajo svoje potenciale. Takšno poslanstvo pa je mogoče uresničevati le v prostorno zasnovanih, sodobno opremljenih in varnih knjižničnih prostorih, ki omogočajo enakovreden dostop vsem uporabnikom.
    Stavbo, kjer je delovala Knjižnica Dobrova, je načel zob časa, zaradi česar ni več mogla zadovoljivo opravljati vseh svojih nalog. Te izzive smo dobro prepoznali tudi na Občini Dobrova – Polhov Gradec, kjer smo dolgo in vztrajno iskali ustrezno rešitev za zagotavljanje kakovostne prihodnosti knjižnice.

    Izgradnja stavbe Zelene doline, ki je zrasla na mestu nekdanje nekontrolirane gradnje in bila v sklopu celovite urbanistične prenove uspešno legalizirana ter prenovljena, predstavlja pomemben mejnik v razvoju lokalne infrastrukture Občine Dobrova – Polhov Gradec. Njena umestitev v novo stavbo Zelene doline pa pomeni več kot zgolj selitev – gre za prelomni trenutek, ki simbolizira prehod v sodobno knjižnico, prilagojeno izzivom današnjega časa in usmerjeno v prihodnost.

    Knjižnica Dobrova je arhitekturno zasnovana kot odprt in povezovalen prostor, ki spodbuja interakcijo med uporabniki, hkrati pa omogoča dovolj miru in zasebnosti za poglobljeno delo ali sprostitev. Svetli, funkcionalni prostori sledijo sodobnim standardom dostopnosti, kar zagotavlja prijazen in enostaven dostop vsem generacijam, vključno z osebami z različnimi oblikami invalidnosti. 
    Za prebivalce občine bo Knjižnica Dobrova postala osrednje lokalno stičišče, ki krepi občutek pripadnosti skupnosti, spodbuja medgeneracijsko povezovanje ter bogati kulturno in izobraževalno življenje kraja, saj je zamišljena tudi kot večnamenski prostor, ki povezuje različne družbene, kulturne in izobraževalne dejavnosti ter nudi sodobne pogoje za delovanje javnih institucij in društev. V sodelovanju Mestne knjižnice Ljubljana in Občine Dobrova – Polhov Gradec se tako uresničuje skupna vizija knjižnice prihodnosti – odprte, vključujoče in trajnostno naravnane.

    Barbara Marinčič, Mestna knjižnica Ljubljana in Aleksandra Nartnik, Občina Dobrova – Polhov Gradec

  • Zaključni koncert Višajčkov in Vešč

    Zaključni koncert Višajčkov in Vešč

    Koncert ob zaključku letošnje pevske sezone Višajčkov in Vokalne skupine Vešče je 4. junija potekal v briški cerkvi. Večer je bil posvečen sadovom celoletnega ustvarjanja. Vešče prepevajo pod vodstvom Ane Koprivec, ki s pomočjo korepetitorke Maje Bogataj vodi tudi Višajčke. Zbor združuje otroke in mladino Pograjske župnije. Ti nasmejani pevci in pevke so v preteklem letu s svojim petjem polepšali kar nekaj nedeljskih svetih maš – in ni skrivnost, da se župljani po vsaki odpeti veselijo naslednje. Pravijo, da na njihovih vajah nikoli ni dolgčas – njihova hudomušnost in navihanost poskrbita, da je vzdušje vedno živahno, kljub nagajivosti pa jih veselje do petja pripelje do tega, da se skupaj naučijo novih pesmi. Navdušenja ni manjkalo niti pri štirih sakralno obarvanih skladbah, s katerimi so se predstavili.
    Pevke mladinskega zbora, stare med 12 in 14 let, so letos pokazale velik napredek v večglasnem petju. Čeprav so dekleta še mlada, v njihovem petju že odzvanja občutek za lepoto, nežnost in čustva, ki jih prinašajo prve zgodbe o ljubezni. Ni naključje, da rade posežejo po skladbah, ki govorijo ravno o tem. Predstavile so se s skladbo Pravijo, da je ljubezen in Kje je kdo.
    V nadaljevanju koncerta so nastopile Vokalna skupina Vešče – devet deklet, starih od 16 do 23 let. Zaznamujeta jih ubranost in predanost, predvsem pa medsebojna povezanost, ki je rasla skozi leta skupnega ustvarjanja. Za njimi je bogato leto. Skozi skladbe so obudile spomine na sodelovanje na srečanju mladinskih pevskih zborov na Rakovniku, petje ob krstu in porokah ter soustvarjanje kulturnih večerov Na svoji zemlji, ki jih organizira dramska skupina Neptun. S slovensko narodno, Dekle na vrtu, so nas popelje na novembrski nastop na Sozvočenjih, kjer so prejele posebno priznanje za najbolj perspektivno zasedbo, in si tako prislužile nagrado za izobraževanje. Na koncertu so se predstavile tudi s skladbami, ki so jih letos izvedle na reviji Naj se sliš’! Program je sestavljen, tako da dobro opiše obdobje, v katerem se dekleta nahajajo. Ugotavljajo in osmišljajo kaj jim pomeni ljubezen in hkrati iščejo tisto pravo, tako do sebe kot do drugih.
    Za zaključek večera so se ob skupni pesmi zbrali vsi nastopajoči – Višajčki in Vešče – ter skupaj zapeli pesem, ki postavlja pomembno vprašanje: A si upaš? Govori o pogumu – da si drzneš verjeti in delati tisto, kar se včasih zdi nemogoče. Kajti če si upaš in ne obupaš lahko premikaš gore. In s tem koncertom so to tudi dokazali. Morda res niso premikali gora v dobesednem smislu, so pa zagotovo premaknili nekaj v srcih vseh, ki so jih prišli poslušat.
    Neža Rihar

  • Podpis pogodbe za šolske prevoze

    Podpis pogodbe za šolske prevoze

    Občina Horjul je podpisala pogodbo za izvedbo šolskih prevozov za prihajajoči šolski leti 2025/26 in 2026/27. Pogodba je bila sklenjena na podlagi postopka naročila male vrednosti, ki omogoča hitrejšo in enostavnejšo izvedbo postopka javnega naročila. Izbran izvajalec Prevoz tovora in oseb Jazbec Zoran s.p. iz Stranske vasi pri Dobrovi, bo tudi v prihodnje skrbel za varno in zanesljivo prevažanje otrok do Osnovne šole Horjul. Podpis pogodbe pomeni zavezo k spoštovanju vseh dogovorjenih standardov glede varnosti, kakovosti in rednosti prevozov. Glede na to, da Zoran Jazbec že vrsto let skrbi za varen prevoz otrok v osnovno šolo, ni skrbi, da šolski prevozi ne bodo tekli gladko tudi v prihodnje. S tem je občina zagotovila nemoteno izvajanje šolskih prevozov, ki so ključni za dnevno logistiko učencev v osnovno šolo.

    Občinska uprava Občine Horjul

     

  • Letno in zimsko vzdrževanje občinskih cest na območju občine

    Letno in zimsko vzdrževanje občinskih cest na območju občine

    Občina Horjul je za obdobje od 1. junija 2025 do 31. maja 2028 sklenila pogodbo za izvedbo vseh vzdrževalnih del, ki zajemajo letno in zimsko vzdrževanje občinskih cest ter javnih površin na svojem območju. Naročilo zajema celovito skrb za varnost in pretočnost cestne infrastrukture, ki je ključnega pomena za nemoten in varen promet vseh prebivalcev ter obiskovalcev občine. 
    Pogodba je bila podpisana z izbranim izvajalcem – podjetjem Janez Marolt s. p., s sedežem na Koreni. Izbrana ponudba je znašala 208.645,63 EUR z DDV letno, kar za celotno trajanje pogodbe predstavlja vrednost v višini 625.936,89 EUR z DDV. Izbrano podjetje bo tako v naslednjih treh letih odgovorno za vse vzdrževalne aktivnosti, ki vključujejo redno in izredne posege na cestah, kot so čiščenje, popravila, urejanje cestišč, odstranjevanje snega, posipanje cest v zimskem času in ostala potrebna dela, ki zagotavljajo varno uporabo cestne infrastrukture. 
    Občina Horjul z izvedbo tovrstnih vzdrževalnih del zagotavlja visoko kakovost in zanesljivost cestne mreže, kar prispeva k boljši mobilnosti in udobju vseh udeležencev v prometu. Prav tako skrb za urejene javne površine pripomore k izboljšanju kvalitete bivanja in urejenemu videzu občine.

    Petra Dobnikar, občinska uprava Občine Horjul

     

  • Borovniški gasilci 140-letnico obeležili s parado, priznanji in veselico

    Borovniški gasilci 140-letnico obeležili s parado, priznanji in veselico

    Parada z gasilci in gasilkami, gasilskimi vozili, Pihalnim orkestrom Vrhnika, mažoretkami Prosvetnega društva Horjul in folklorniki Folklorne skupine Bistra se je začela pred železniško postajo in šla do stebra viadukta ter nato po Novi vasi do osrednjega prizorišča. S praporji so se praznovanja udeležili tudi mnogi člani društev Gasilske zveze Vrhnika in Gasilske zveze Brezovica: PGD Brezovica pri Borovnici, PGD Preserje, PGD Breg – Pako PGD, Kamnik pod Krimom, PGD Padež – Pokojišče – Zavrh, PGD Jezero, PGD Vrhnika, PGD Prevalje – Goričica, PGD Verd, PGD Podpeč, PGD Sinja Gorica, PGD Zaplana, PGD Ligojna, PGD Podlipa – Smrečje, PGD Drenov grič – Lesno Brdo, PGD Blatna Brezovica, PGD Bevke, PGD Log, PGD Dragomer in PGD Preddvor.
    Na čelu motoriziranega dela parade je bilo vodilno GVC-2 TAM vozilo domačega društva, ki se je hkrati častno poslovilo iz operativne rabe, saj ga bo kmalu nadomestilo novo, sodobno vozilo.
    Za njim so sledila še ostala vozila PGD Borovnica: Ford GVGP-1, Peugeot, gasilsko vozilo za prevoz mladine in GVC-1 MAN 16/25vin nato še vozila ostalih društev, od manjšega proti večjemu. Parada je na ulice pritegnila kar lepo število domačinov, nekateri so v ta namen ob poti na hišah izobesili tudi slovensko zastavo.
     
    Proslava se je nadaljevala pred gasilskim domom, udeležili pa so se je poslan
    ec Bojan Čebela, pooblaščenec Gasilske zveze Slovenija Franjo Bukovec, namestnica predsednika Arbitraže pri GZS dr. Saša Mevec Pušnik, predsednica GZ Vrhnika Andreja Lenarčič, poveljnik GZ Vrhnika Benjamin Svenšek, častni predsednik GZ Vrhnika Vinko Keršmanec, občinski poveljnik Jože Palčič, župan Peter Črnilogar, častni člani Katja Kos, Franc Debevec in Franjo Modrijan ter častni poveljnik Viljem Mevec.
     
    Osrednji govornik poslanec Čebela
    , ki so ga člani označili za velikega podpornika društva v času njegovega županovanja, je čestital članom ob visokem jubileju in pri tem izpostavil delo veteranov. Ugotovil je, da prostovoljstvo sicer počasi izumira, a ne v gasilskih vodah, pri čemer se je naslonil še na vrline tovarištva in solidarnosti. Pohvalil je tudi strokovnost. “Še nikoli nismo imeli zaščite in reševanja na tako visokem nivoju, vredno je pohvale na celi državni ravni. V Borovnici ne zaostajamo pri tem, celo nasprotno, pri določenih segmentih smo korak naprej. Člani s svojo strokovnostjo širijo znanje na druge, kar je bistveno.” Izrazil je prepričanje, da bomo kos vsem izzivom, ki nas čakajo, za jubilej pa je čestital tudi GZ Vrhnika, pri tem pa še posebej izpostavil nekdanjega predsednika Vinka Keršmanca, ki je po njegovih besedah eden redkih, ki je zvezo nadgradil z dvema novima društvoma, kar da je unikum v Sloveniji.
     
    Slovesnost je bila zaznamovana tudi s podelitvijo priznanj članom, ki so s svojim prispevkom, zaslugami in dolgoletnim požrtvovalnim delom v društvu pustili močan pečat. Posebno priznanje sta prejela Rok Šmon za vzorno skrb
    voznega parka društva in Bogomir Pelko za osvežitev podobe stare opreme. Kot spomin na visoko obletnico društva so spominske plakete za požrtvovalno delo dobili častni člani Katja Kos, Franc Debevec in Franjo Modrijan. Posebej so se zahvalili tudi Bojanu Čebeli za aktivno in tvorno sodelovanje v času županovanja.
     
    Sledila je podelitev najvišjih odlikovanj Gasilske zveze
    Slovenija. Odlikovanje gasilske plamenice 2. stopnje so prejeli Jaka Mihevc, ki že tretji mandat opravlja funkcijo poveljnika, Peter Žitko, namestnik gasilskega poveljnika občine in Blaž Palčič, namestnik poveljnika GZ Vrhnika. Dr. Saša Mevec Pušnik pa je prejela gasilsko odlikovanje 1. stopnje, je višja gasilska častnica organizacijske smeri II. stopnje. GZS je spominsko plaketo podelila PGD Borovnica, v njenem imenu jo je prevzel predsednik Klemen Košir.
     
    Za kulturni del
    slovesnosti so s plesom poskrbeli člani Folklorne skupine Bistra in s petjem gasilski podmladek, ki so pod budnim očesom mentorice Polonce Gabrijel zapeli kar svojo himno. Sledil je samo še slavnostni odhod praproščakov in povabilo na neformalni del druženja ob hrani in pijači na veselici z ansamblom Banovšek, še prej pa so na svoj račun prišli najmlajši z otroškim programom. Obisk je bil zelo lep, tako da borovniškim gasilcem samo še čestitamo ob jubileju in želimo čim manj priložnosti za intervencije in čim več časa za mirno in veselo preživljanje trenutkov na veselicah in drugih srečanjih.
     

    Rok Mihevc 

  • Stare igre tudi tretjič razveselile malčke

    Stare igre tudi tretjič razveselile malčke

    Delavnica je malčke na igriv in njim razumljiv način popeljala v čase, ko otroci še niso poznali pametnih telefonov, televizije ali računalnikov. Skozi pogovor so spoznavali, kako so njihovi stari starši preživljali prosti čas – z domišljijsko igro in druženjem na prostem. 
    Dogodek je bil razdeljen na več sklopov. Najprej so otroci v povezanih kolonah hodili oziroma plesali ob spremljavi ljudskih pesmi, kot sta »Diradičindara« ter »Polžek in krojači«. Sledile so gibalne igre, med njimi »Gospodarja ni doma«, »Škarjice brusit« in »Zvezde metat«. 
    Delavnico so zaključili s prstno igro »Rinčice talat«, ki je na obraze otrok priklicala iskrene nasmehe. Dogodek je znova dokazal, da preproste igre iz preteklosti še vedno ohranjajo svojo čarobnost ter spodbujajo gibanje, domišljijo in pristno povezanost med otroki.

    Vesna Lovrenčič
    Foto: Kud Kosec

  • Nova razstava akvarelov v Deosu Horjul

    Nova razstava akvarelov v Deosu Horjul

    Na tokratni slikarski razstavi, ki je potekala v avli doma starejših Deos, se je svojimi slikami in skicami predstavil slikar Slobodan Milojević. Ob odprtju razstave 15. maja je slikarja in njegova dela predstavila Anja Buh, delovna terapevtka v centru. Odprtje so s svojim nastopom popestrili učenci glasbene šole Vrhnika, podružnica Horjul. Svoje znanje na harmoniki so pod budnim očesom mentorice Marije Vukoja Plavčak pokazali Patrik Malavašič, Mak Zuljan in Tilen Žvab. Poslušalci so jih na koncu nagradili z aplavzom. 
    Kot je povedala voditeljica odprtja, se je slikar Slobodan Milojević rodil v Zadru, vso svojo izobrazbo pa je pridobil v slovenskih šolah. V Ljubljani, kjer sedaj tudi živi, je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo, kar je na nek način tudi zaznamovalo njegovo likovno ustvarjanje. Pri svojem poklicnem delu je deloval na uglednih projektih in zasedal pomembna, odgovorna mesta. Že v študentskih letih je kazal nagnjenost do likovnega izražanju. Izkazal se je predvsem v risanju prostorskih kompozicij, tako v naravi kot pri arhitekturi v mestnih jedrih.  Pri njegovih delih gre za prostoročne poizkuse zapiskov trenutka v prostoru, kot ga vidi oko arhitekta. Za izražanje uporablja različne tehnike, kot so svinčnik, slikarsko oglje, kemični svinčnik, pastelni svinčnik, akvarel in mešane tehnike. 
    Slobodan Milojević se zadnja leta posveča predvsem akvarelni tehniki. Izpopolnjeval se je v slikarski šoli akademske slikarke Barbare Kastelec in pri akademskem slikarju Janezu Kovačiču. Doslej se je udeležil več kot 20 skupinskih in samostojnih razstav. Kot je priznal tudi ob otvoritvi tokratne razstave, pa mu prav tovrstni dogodki veliko pomenijo, saj zelo rad razstavlja v domovih za starejše in s tem malo polepša bivanje našim starostnikom. 
    Po ogledu razstave se je ob pogostitvi nadaljevalo prijetno medgeneracijsko druženje. Razstava umetnikovih del bo na ogled do konca avgusta vsak dan med 9. in 18. uro, vabljeni na ogled!

    Peter Kavčič
    Foto: Občinski arhiv

     

  • Balinarsko odprto prvenstvo Dragomerja

    Balinarsko odprto prvenstvo Dragomerja

    Turnirja dvojic se je v okviru Občinskega praznika Občine Log–Dragomer udeležilo 28 dvojic iz vse Slovenije. Tekmovanje se je odvijalo na štirih lokacijah: Radna, Jama, Sinja gorica in na osrednjem prizorišču v Dragomerju.
    Lahko rečemo, da se je tekmovanja udeležila smetana med tekmovalci, saj so se pomerili najboljši: večkratni članski, mladinski, evropski in tudi svetovni prvaki. Še posebej je potrebno omeniti mladinske državne prvake Trobca, Bogataja in Žurana. 
    V večerni polfinale so se uvrstili dvojci: Janžič-Tonejc proti dvojici Mitja Petrič- Gregor Korošec , drugi par pa sta bila Zdauc-Žužek proti Kragelj-Beguš. V prvi tekmi sta presenetljivo slavila Petrič-Korošec z rezultatom 10 : 5 proti res izjemni dvojici, večkratnima svetovnima prvakoma; v drugem paru pa sta slavila Zdauc-Žužek proti Beguš-Kragelj z rezultatom 8 : 5. 
    V finalu sta preprečljivo zmagala Mitja Petrič in Gregor Korošec, sicer igralca Super lige iz kluba Opala Postojna. S končnim rezultatom 10 : 4 sta premagala dvojico Zauc–Žužek. Za 3. mesto sta balinarja Tonejc in Janžič predala tekmo tako, da sta se na 3. mesto uvrstila dvojec Beguš-Kragelj. 
    Predsednik Balinarskega društva Dragomer Damjan Vindišar je bil po zaključku turnirja z izvedbo zelo zadovoljen in hkrati ponosen na celotno ekipo, ki je dogodek pripravila, ter se ob tej priložnosti zahvalil Občini Log- Dragomer, Balinarskemu športnemu klubu Radna, Balinarskemu športnemu klubu Jama in Balinarskemu klubu Sinja gorica za možnost izpeljave turnirja na tamkajšnjih igriščih, prav tako pa so svoje delo odlično opravili sodniki: Branka Kastelic, Janez Juhant– Žan, Dušan Rodešek in vodja tekmovanja Roman Čot, piko na i pa sta dodala tudi oba, ki sta poskrbela za kulinariko: Vinko Koprivec in Marko Kraševec. Damjan Vindišar je ob tem še dodal, da si želijo, da bi se na turnir v prihodnjem letu prijavilo še več tekmovalcev in bi potekalo na še več različnih balinarskih prizoriščih.

    Andreja Čamernik Rampre
    Foto: Balinarsko športno društvo Dragomer

  • Šolsko dvorišče odeto v pisane barve

    Šolsko dvorišče odeto v pisane barve

    »Delavnico risanja po asfaltu tradicionalno organiziramo ob občinskem prazniku. Vsakič znova nas preseneti otroška ustvarjalnost, ki na asfaltu pričara čudovite motive,« je povedala Anica Vengust, predsednica KUD Kosec. Dogodek, ki je bil zaradi slabega vremena dvakrat prestavljen, je ob tretjem poskusu končno zaživel. Sonce se je prikazalo ob pravem času, otroci pa so z navdušenjem poprijeli za krede in začeli ustvarjati. Na asfaltu so nastajale podobe pisanih metuljev, ptic, svetilnikov in drugih motivov, ki so pričarali vzdušje bližajočih se poletnih počitnic. 
    Delavnico je vodila Draga Davitkova, ki je otroke uvodoma spodbudila k sproščenemu ustvarjanju in jim predstavila letošnjo temo. Učenci prve triade so s svojo domišljijo napolnili prostor in pokazali, da kljub dežnim oblakom barve nikoli ne zbledijo. Ob koncu jih je sicer spet ujela ploha, ki je zabrisala del stvaritev, a zadovoljstva med mladimi ustvarjalci ni mogla izprati. 
    Kot simbolično nagrado so vsi sodelujoči razredi prejeli semena sončnic, ki jih bodo posadili in jeseni opazovali, kako krasijo učilnice. Hkrati bodo sončnice služile kot pomemben vir hrane za čebele, ki jih želimo v lokalnem okolju še posebej varovati. 
    »Hvaležni smo tudi učiteljicam podaljšanega bivanja, ki so z veliko zavzetostjo podprle projekt ter s svojo spodbudo in sodelovanjem omogočile, da so otroci v ustvarjanju resnično uživali,« so še dodali v KUD Kosec.

    Vesna Lovrenčič
    Foto: KUD Kosec

  • Otroci skozi pravljico spoznavali kačjega pastirja Vita

    Otroci skozi pravljico spoznavali kačjega pastirja Vita

    Pravljica o drobnem, a pogumnem kačjem pastirju Vitu je otroke popeljala v čarobni svet narave – med travnike, ob vodne površine in pod sončne žarke. Pripoved, prilagojena njihovi starosti in prežeta s poučnim sporočilom, je pritegnila njihovo pozornost in spodbudila domišljijo. Po poslušanju zgodbe so otroci svojo ustvarjalnost izrazili še likovno. Na delavnici so nastajali barviti kačji pastirji. 
    Kačji pastir ima v občini Log-Dragomer poseben pomen – pojavlja se namreč tudi na občinskem grbu in zastavi. Tako so se otroci poleg doživljanja pravljice in narave na igriv način srečali tudi s simboli lokalne skupnosti ter se še tesneje povezali z okoljem, v katerem odraščajo. 
    Projekt, ki otrokom ponuja kakovostne kulturne vsebine, bogati njihov ustvarjalni svet ter jih spodbuja k izražanju, se bo nadaljeval tudi v prihodnje.

    Vesna Lovrenčič
    Foto: Arhiv KUD Kosec in Vrtca Log-Dragomer