Blog

  • Nova lokacija defibrilatorja na Koreni

    Nova lokacija defibrilatorja na Koreni

    Lokacija AED naprave na Koreni je sedaj na steni gasilskega doma. Kje je nova lokacija, vas ob prihodu v vas obvesti tudi označevalna tabla. Hitro ukrepanje s pomočjo defibrilatorja rešuje življenja, zato je tako v državi kot na lokalni ravni dobro poskrbljeno, da lahko v primeru srčnega zastoja vsak od nas hitro pomaga in reši življenje! Vsaka naprava ima tudi jasna navodila za uporabo, v kolikor bi se znašli v situaciji, da morate nuditi prvo pomoč. S tem je tudi poskrbljeno za mrežo naprav po celi občini. Lokacija naprav, ki so vedno dostopne, so naslednje:

    Center starejših Horjul, DEOS

    Gasilski dom Horjul

    Gasilski dom Podolnica

    Gasilski dom Zaklanec

    Gasilski dom Žažar

    Huliot d.o.o.

    Koreno nad Horjulom – Gasilski dom

    Športni park Horjul

    Trgovina M-Orel Vrzdenec
    Metrel Mehanika d.o.o. v delovnem času

    AED aparati so torej nameščeni na vseh gasilskih domovih, povsod, kjer se zadržuje več ljudi. ”Želimo omogočiti, da so te lokacije čim bližje in da se čim več ljudi zaveda, kje so, saj je v primeru srčnega zastoja naša dolžnost, da takoj pomagamo,” poudarja župan Janko Prebil.

    Zakaj je hitra uporaba defibrilatorja tako pomembna?

    Takole pravi stroka: ”Ključnega pomena za preživetje obolelega je čas od nastopa srčnega zastoja do pričetka temeljnih postopkov oživljanja. Z vsako izgubljeno minuto pride do odmiranja celic in s tem se zmanjša možnost ponovne vzpostavitve normalnega srčnega ritma za skoraj 10 % (vsako minuto!). Če pa se izvajajo temeljni postopki oživljanja, se možnost preživetja znatno izboljša. Zato je že pred prihodom reševalcev na mesto dogodka (kar lahko traja tudi dlje kot 10 minut) treba pričeti z oživljanjem. Največji vpliv na ugoden izhod po srčnem zastoju ima zgodnja in kvalitetna zunanja masaža srca oz. stiski prsnega koša.
    Najpogosteje se srčni zastoj zgodi doma (60–70 %). Pri večini (77,2 %) srčnih zastojev, ki se pripetijo zunaj bolnišnice, so prisotni očividci. Pred leti je v Sloveniji pristopila k oživljanju slaba tretjina laikov, zadnjih nekaj let pa je opaziti porast deleža očividcev (61,8 %), ki nudijo temeljne postopke oživljanja. Veliko ljudi si ne upa pristopiti k oživljanju v strahu, da bi oboleli osebi še bolj škodovali. Zavedati se je treba, da je nezavestna oseba, ki ne diha, dejansko mrtva. In v kolikor ne bomo ukrepali, bo mrtva tudi ostala. Z nekaj znanja in poguma pa lahko taki osebi rešimo življenje.” 
    Seveda upamo, da vseh defibrilatorjev v občini sploh ne bomo potrebovali. V kolikor pa se pripeti, da pride do srčnega zastoja, je naprava z vsemi navodili za uporabo zelo blizu.

    Peter Kavčič
    Foto: Občinski arhiv

     

     

  • Od zgoraj se svet lepše vidi.

    Od zgoraj se svet lepše vidi.

     

    Zgodaj zjutraj  toplo majsko sonce vabi na travnik in obronke gozda majhne in večje žival in trave se smehljajo v objemu travniških cvetov.

    V petkovo jutro smo se odpravili horjulski prvošolci. Stopali smo drug za drugim skozi našo domačo vas in se vzpenjali po poti za cerkvijo nad njo. Ozirali smo se na vse strani in občudovali hribčke okrog Horjula in vasice v daljavi, pa ceste, ki vodijo v bližnje mesto in vaško tovarno, šolo, vrtec, gasilski dom, trgovino, bencinsko postajo, naš dom. Preštevali smo cerkvice, ki smo jih videli in občudovali razgibanost pokrajine pod nami.

    Na poti skozi gozd smo srečevali plazeče se in lazeče živalice. Preko travnika so nas spremljali metuljčki, ki so posedali po cvetočih bilkah.

    Pisan svet je v nas predramil veselje, ki ga nudi življenje in je v nas budil vse lepo. Pouk v naravi smo zaključili s plesom in dan je bil za nas popoln.

    Kako lep je ta naš svet, lep za obiskat in raziskat!

     

    Učenci 1. a in 1. b z učiteljicami.

  • Naravoslovni dan: Juhuhu, poletje je tu in obiskali smo travnik

    Naravoslovni dan: Juhuhu, poletje je tu in obiskali smo travnik

    Po koledarju poletje  še ni čisto pravo, ampak ravninski travniki v naši okolici so že skoraj pokošeni, v zraku je vonj po senu in pesem murnov in ptic, v logu pa se oglašajo žabe. Vse to smo našteli, ko smo se po pravljici o treh metuljih pogovarjali o poletju. Omenili smo še zelene trave in raznovrstne travniške cvetlice smo našteli in jih poimenovali. Ugotovili smo, da nam pravljica pripoveduje o prijateljstvu in sožitju, o težavah in njihovih rešitvah. Na mizi smo imeli razkošen šopek travniških cvetic in bili smo veseli in radovedni.

    Zapustili smo učilnico in se v gosjem redu povzpeli na rob še nepokošenega travnika  na vzpetini nad šolo. Opazili smo, da je bolj barvit od nižje ležečega ravninskega in sklepali, da je tak zaradi manj pogoste košnje, kar omogoča boljšo obnovljivost rastlin, tudi tistih najbolj raznovrstnih in barvitih. Opazili  smo,  da travnik ni čisto zelen, ampak rjavkast, ker cvetijo tudi trave in da je največ cvetlic rumenih in sklepali smo, da so cvetlice v rumeni barvi ljube čebelam in drugim, za rastline koristnim žuželkam.

    Želeli smo opazovati živalce, ki domujejo na travniškem robu, pa nam je veter sproti odpihal drobne žuželke, ki smo jih želeli privabiti na rjuho, prekrito z barvnimi papirji. Uspelo nam je opaziti mravljice, hroščke, muhe. Ogradili smo si kvadratni meter travnika in na ograjeni travniški površini smo našli trinajst različnih rastlinskih  vrst. V učilnico smo se vrnili z rastlinami, ki so nam bile najbolj všeč.

    Iz nabranega cvetja smo sestavili travniško mavrico in jo narisali. Ogledali smo si zbirko posušenih travniških rastlin in list iz herbarija, vsak od nas pa je pripravil po eno rastlino za  prešanje. Ogledali in povohali smo barvila, ki jih učiteljica pripravila iz rastlin in z bilkami trav ter s preslico namesto čopiča pobarvali liste papirja porisane s travniškimi rastlinami. Narisali smo jih sami po opazovanju.

     Na pokošenem šolskem travniku smo se igrali travniške igre in posnemali gibanje živali.

    Pazili smo, da na travniku nismo vznemirjali živalic  in uničevali rastlin, ki jim travnik nudi dom. Kmet skrbi za travnik, da je negovan in da se obnavlja. Njegovo delo spoštujemo, zato nismo gazili med travami in poskrbeli smo, da smo travnik zapustili takšen kot je bil ob našem prihodu.

    Učenci 1.a in 1.b

  • DELOVNI ČAS POŠTE HORJUL

    DELOVNI ČAS POŠTE HORJUL

    Spoštovani,

    Obveščamo vas, da bo Pošta Horjul od 1. 6. 2025 poslovala po naslednjem delovnem času:

     

    • ponedeljek, torek, četrtek, petek: 11.00 – 14.00 ure,
    • sreda: 15.00 – 18.00 ure,
    • sobota: zaprto

     

  • Dan odprtih vrat CSD Ljubljana

    Dan odprtih vrat CSD Ljubljana

    Spoštovani,

    CSD Ljubljana vas vljudno vabi na Dan odprtih vrat, ki bo v četrtek, 22. maja 2025, od 9. do 17. ure, na Ploščadi Ajdovščina, Dalmatinova 2, Ljubljana.

    Več informacij v prilogi. 

  • Na Lazah imajo defibrilator

    Na Lazah imajo defibrilator

    Na stanovanjski hiši s hišno številko 17 je na Lazah od nedavnega na voljo naprava AED (avtomatski eksterni defibrilator), ki se uporablja pri zastojih srca. Občina je del sredstev zanj pridobila preko Sklada SLOSAFE s strani Društva za srčno žilne bolezni AED, ostalo pa prispevala sama. Pri sami postavitvi defribilatorja pa so pomagali tudi krajani. Tako je v občin zdaj skupaj postavljenih že 8 tovrstnih naprav, in sicer pri domu upokojencev in na tržnici v Borovnici, pri vhodu v podjetje Fenolit na Bregu, pri gasilskem domu v Brezovici pri Borovnici, na hiši Mateja Turišča v Zabočevem, na Domu krajanov Dol–Laze in na objektu gostišča Pekel ter zdaj še na že omejenih lokaciji na Lazah. Društvu za srčno žilne bolezni AED in vse sodelujočim krajanom se iskreno zahvaljujemo.  

    Občina Borovnica

  • Novosti pri javnih razpisih na področju družbenih dejavnosti

    Novosti pri javnih razpisih na področju družbenih dejavnosti

    Občina Borovnica je 9. maja 2025 objavila razpis za financiranje športnih programov v letu 2025. Rok za prijavo na razpisa je 17. 6. 2025. Prejšnja leta sta bila razpisa za šport in kulturo objavljena istočasno, letos bo razpis za kulturo objavljen kasneje, predvidoma v juniju. Objavljen je bil tudi Javni poziv za sofinanciranje udeležbe osnovnošolskih otrok v programih aktivnih poletnih počitnic v letu 2025, ki bo odprt od 26. 6. 2025 do vključno 15. 9. 2025 oz. do porabe sredstev. Razpisno dokumentacijo za vse tekoče razpise lahko zainteresirani dobijo na spletni stani https://www.borovnica.si/uradne-objave/razpisi/ ali v sprejemni pisarni Občine Borovnica v času uradnih ur.

    Občina Borovnica

     

     

  • Butara velikanka iz Podolnice zasijala v svoji velikosti

    Butara velikanka iz Podolnice zasijala v svoji velikosti

    V Podolnici gre pri vsem skupaj tudi za prijetno druženje in zabavo, ki povezuje staro in mlado. Sicer gre pravzaprav za projekt, ki traja več dni, da se pripravi vse potrebno za izdelavo butare velikanke, ki jo potem na cvetno nedeljo nesejo na blagoslov v Horjul. Vresje, bršljan in leskove šibe so nabrali v domačih krajih, oljčne vejice na Primorskem, brinje pa na Krasu. V vsakem primeru pa je sleherna butara ali butarica narejena iz sedmih sestavin, kot veleva izročilo. Ker gre za veliko in težko butaro, je velikanko v nedeljo zjutraj k blagoslovu neslo veliko močnih mož, ki pa so jim pomagali tudi mlajši fantje in tako se ta tradicija tudi prenaša na mlajše rodove. Treba je poudariti, da je pot precej naporna, ko neseš tako dolgo in težko butaro. V vsako smer od Podolnice do župnijske cerkve znaša pot 3 kilometre. Seveda ob dobri volji tudi takšna pot hitro mine. Povratek pa vedno traja nekoliko dlje, saj spotoma obiščejo podpornike in dobrotnike, kar pa pomeni, da se kje tudi nekoliko dlje zadržijo. Ena velika butara je namenjena za v cerkev, velikanka pa skoraj mesec dni stoji na tradicionalnem mestu pri križu v Podolnici. Manjše butarice položijo tudi na grobove pokojnih prijateljev in se tako poklonijo njihovemu spominu. Razvojno društvo Urh s tem ohranja tradicijo in skrbi za povezovanje. O sodobnem tempu smo prepogosto premalo enotni in povezani, prav takšna tradicija pa skupnost zopet nekoliko poveže.

    Peter Kavčič

    Foto: občinski arhiv

     

  • Rezultati glasovanja za Participativni Proračun 2025

    Rezultati glasovanja za Participativni Proračun 2025

    Občina Dobrova – Polhov Gradec je tudi letos nadaljevala s prakso vključevanja občanov v odločanje o porabi dela proračunskih sredstev. V okviru že tretjega participativnega proračuna so imeli občani priložnost predlagati projekte, ki po njihovem mnenju izboljšujejo kakovost življenja in prispevajo k razvoju skupnosti.

    Glasovanje je potekalo med 5. in 10. majem 2025 
    Na javni poziv je prispelo več predlogov, izmed katerih je bilo izbranih 12 projektov, ki so izpolnjevali vse pogoje za vključitev v glasovanje. V šestih dneh so občani oddali skupno 738 glasov, vsi so bili veljavni, saj novi sistem sproti preprečuje nepravilnosti. Glasovi so bili razporejeni med različne projekte, kar kaže na raznoliko zanimanje občanov in aktivno vključevanje v procese odločanja. V vsaki od štirih krajevnih skupnosti (KS) je bil izbran po en zmagovalni projekt, ki je prejel največ glasov v svojem območju. Ti bodo izvedeni do konca letošnjega leta:

    KS Dobrova: Izdelava opornega zidu za otroško in športno igrišče – Podsmreka 
    Projekt, ki je prejel največ glasov – kar 319 – v okviru participativnega proračuna na območju KS Dobrova, sta predlagala Janez Rotar in Jure Zupančič. Njuna pobuda predvideva ureditev otroškega igrišča pri PGD Podsmreka, kjer bo v okviru projekta zgrajen oporni zid, postavljena igrala, klop in zasajena živa meja. Celotna vrednost projekta znaša 9.930,80 EUR. Gre za pomembno pridobitev za kraj, ki bo izboljšala možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa otrok in družin ter prispevala k večji varnosti in urejenosti skupnega prostora.

    KS Polhov Gradec: Nakup stolov za Kulturni dom Jakoba Trobca – Polhov Gradec 
    Projekt, ki je na območju KS Polhov Gradec prejel največ podpore občanov – skupno 109 glasov – je predlagal Janez Koprivec. Njegova pobuda predvideva nakup novih stolov za Kulturni dom Jakoba Trobca, ki že več desetletij predstavlja osrednje prizorišče kulturnega dogajanja v kraju. Obstoječe klopi so stare več kot 70 let in so že močno dotrajane, zato bodo novi, zložljivi stoli omogočili večjo prilagodljivost prostora ter udobnejše in prijetnejše izkušnje za obiskovalce različnih prireditev. Projekt je ocenjen na 10.000 EUR, manjkajoča sredstva pa bodo zagotovljena s pomočjo donatorjev in prispevkom predlagatelja.

    KS Črni Vrh: Ureditev okolice doma krajanov 
    Na območju KS Črni Vrh je največ glasov, skupno 15, prejel projekt, ki ga je predlagala Darinka Raztresen. Projekt v vrednosti 10.000 EUR zajema postavitev nove ograje na severni strani doma krajanov, namestitev video nadzora za povečanje varnosti ter namestitev novih smerokazov, ki bodo izboljšali orientacijo in dostopnost v kraju. Gre za pomembno izboljšavo skupnostnega prostora, ki bo prispevala k večji urejenosti, varnosti ter boljši prepoznavnosti javnih objektov in poti v kraju.

    KS Šentjošt: Posodobitev razsvetljave za nočno smuko in uravnavanje trase vlečne poti vlečnice Koglč – smučišče Šentjošt 
    Na območju KS Šentjošt je največ podpore, skupaj 79 glasov, prejel projekt, ki ga je predlagal Robert Oblak. Projekt v vrednosti 9.997,90 EUR prinaša pomembne izboljšave za smučišče Koglč, kjer bo nameščena nova LED razsvetljava, ki bo omogočala varnejšo nočno smuko. Poleg tega bo zamenjan električni vod, hkrati pa se bo uredila in prilagodila trasa vlečne poti, kar bo povečalo varnost uporabnikov in zagotovilo skladnost z najnovejšimi tehničnimi inšpekcijskimi zahtevami. S tem projektom bo smučišče pripravljeno na sodobno in varno uporabo v prihodnjih sezonah.

    Skupaj gradimo boljšo občino 
    Občina Dobrova – Polhov Gradec se zahvaljuje vsem, ki ste sodelovali s svojimi predlogi in glasovi. Skupaj dokazujemo, da lahko z majhnimi koraki naredimo velike spremembe. Zmagovalni projekti odražajo potrebe občanov in skrb za različne vidike življenja – od družabnih prostorov, kulture, rekreacije do infrastrukture. 
    Dela na projektih se bodo pričela v kratkem. Spremljajte občinske objave in novosti na terenu, kjer bodo novi projekti kmalu začeli dobivati svojo obliko. 
    Hvala za vašo aktivno vlogo pri soustvarjanju naše skupne prihodnosti!

     

  • Začenja se druga faza sanacije po poplavah

    Začenja se druga faza sanacije po poplavah

    Sredi maja so se v Petačevem grabnu začele zaključna dela na odseku, ki je bil vključen v prvo fazo sanacije. Izvajalec je pripravil podlago, v dobrih treh dneh se je bil odsek ceste tudi asfaltiran.
    Gre za zaključno fazo obnove po končanih sanacijskih in gradbenih delih. Petačev graben ima sedaj obnovljene mostove, izdelane nove prepuste in zaščitene brežine. Nova asfaltna površina ne zagotavlja le udobnejše in varnejše vožnje, temveč ima tudi pomembno simbolno vrednost – je znak, da Petačev graben po katastrofalnih poplavah okreva in postaja odpornejši.
    Nadaljujejo pa se tudi dela na projektih vključenih v drugo fazo sanacije. Z izvajalcem Komunalne gradnje Grosuplje d.o.o. je bila podpisana pogodba za izvedbo oziroma nadaljevanje gradnje opornega zidu na plazu Sovov grič. Intenzivno se pripravlja in dopolnjuje potrebna dokumentacija za začetek gradbenih del na drugih cestah in plazovih.
    Kljub organizacijskim izzivom so se maja začela tudi dela na cesti Polhov Gradec – Zalog pri Polhograjski graščini. Sanira se prehod skozi graščino; menjava granitnih kock in obnova cestišča zaradi kulturnovarstvenih pogojev in zaščite kulturne dediščine zahtevata postopno in večfazno gradnjo. Popolna zapora glavne prometnice od Zaloga do Polhovega Gradca zahteva spremenjen prometni režim. Z veliko mero razumevanja ter ob sodelovanju vseh uporabnikov ceste, krajanov, izvajalcev, občine in ostalih deležnikov bo v Polhovem Gradcu saniran eden najbolj kritičnih odsekov.

    Občina Dobrova – Polhov Gradec