Blog

  • Majska pohoda Sončkov

    Majska pohoda Sončkov

    Mesec maj Sončkom ni bil naklonjen. Prvi pohod sicer ni bil odpovedan,  smo se pa nekateri Sončki kljub deževnemu vremenu odpravili peš z Vrhnike v Logatec.

    Sončki na poti z Vrhnike v Logatec

    Dobre volje nam ni manjkalo, pot skozi gozdove ob avtocesti nam je v prijetnem klepetu hitro minila. Za prevoz nazaj smo uporabili javni avtobusni prevoz.

    Tudi za drugi pohod v maju ni dobro kazalo. Odločitev, da gremo na obalo se je dobro obrestovala, ker tam ni bilo dežja. Krožna Beblerjeva pot nas je popeljala iz središča Ankarana navzgor v Hrvatine in navzdol do morske obale, kjer smo se sprehodili preko področja zaščitenega območja slanega travnika. Podrobneje so Beblerjevo pot opisali že Zimzeleni in Barjani, ki so pot že prehodili. V času našega obiska so cvetele le druge rastline kot v času njihovega pohoda.  Ruj je že odcvetel in je privabljal poglede s svojimi lasuljastimi soplodji. Cvetela je oljka, rumena metuljnica žuka, belo cvetoči njivni šipek in rumen navadni podraščec.

    Odločitev, kje bomo naredili skupinsko sliko, ni bila težka

    V Hrvatinih je pozornost pritegnil rdeče cvetoči karpobrot, ki je preraščal kamniti zid. Japonska nešplja je že imela prve rumene plodove. V grmovju ob slanem travniku pa se je razraščala še ena tujerodna rastlina – navadna amfora, katere domovina je Severna Amerika. Pohod smo končali ob spomeniku dr. Alešu Beblerju, izjemni osebnosti, ki je deloval na raznih področjih naše polpretekle zgodovine, nazadnje tudi kot okoljevarstvenik.

    Besedilo: Sonja Zalar Bizjak

    Fotografije: Sonja Zalar Bizjak in Danica Kos

  • Vrtičkarji in prvošolci smo se skupaj igrali in ustvarjali

    Vrtičkarji in prvošolci smo se skupaj igrali in ustvarjali

    Vrtičkarji in prvošolci smo se skupaj igrali in ustvarjali

    Majhni otroci domujejo tam, kjer so doma majhne stvari. Med majhnimi mizicami in stolčki, majhnimi ležalniki, majhnimi lončki in krožnički. Poličke so polne igrač, po katerih segajo majhne dlani. Medtem pa majhne dlani zrastejo, zrastejo pa tudi majhne punčke in fantki in kar naenkrat pomahajo v slovo svojim vzgojiteljicam in vrtcu. S pisanimi torbami na ramah se neke jeseni čisto zares podajo v pravo šolo. V vrtcu ostanejo mlajši prijatelji in vzgojiteljice, igralnice, igrače in topli spomini.

    Preden pa otroci zares prestopimo v šolo, jo spoznavamo po malem. Prvošolci nas povabijo na igrice, ki so se jih naučili in nam zapojejo pesmice. Ko se pomladi vpišemo v šolo, nas pričakajo učiteljice s pravljicami, skupaj si izdelamo lutko ali igračko. Navadno se s prvošolci pred počitnicami skupaj poigramo na šolskih igralih, letos pa smo metulji in čebele povabili šolarje nazaj v vrtec.

    Bila je zima in december je čarobno zadišal po drobnih pozornostih in po času, ki ga darujemo drug drugemu. Prvošolci smo se naučili veliko pesmic in pravljice, ki nam jih ob jutrih bereta učiteljici, radi zaigramo. Veseli smo bili, ko sta nam učiteljici predlagali, da povabimo vrtičkarje in nestrpno smo čakali na naše srečanje, da pokažemo, kaj vse že znamo. Povabili smo metulje in čebele  in njihove vzgojiteljice. Zaigrali smo jim igrico Sedem medvedov. Zaplesali smo ob pesmi Abraham ma sedem sinov. Pravljica pravi, da se bodo medvedki spet srečali čez trikrat tri dni, mi pa smo se z vrtičkarji  srečali spet pomladi.

    Veseli smo bili povabila v vrtec in težko smo čakali na četrtkovo jutro. Pogovarjali smo se o igračah, s katerimi smo odraščali in o igralih na vrtičkarskem igrišču.

    Četrtkovo jutro je bilo megleno, vzeli smo copatke in zmajčke za vrtčevske otroke. Andreja nas je pričakala pred vrtcem, otroci in vzgojiteljice pa med vrati igralnic. Obdarili smo metulje in čebele, skupaj smo zapeli pesmico o treh nagajivih žabah in naši gostitelji so nas povabili v igralnice, kjer smo se skupaj igrali. Postregli so nas s čajem in čas druženja  je prehitro minil.

    Vrnili smo se v šolo. Nestrpno pogledujemo skozi okna, kdaj opazimo vrtičkarje na sprehodu. Stopili bomo k oknom in jih pomahali. Kdo ve, če bo kolona zavila proti šoli. Stekli jim bomo naproti in jih povabili, da se pomudijo pri nas.

    Metulji, čebele in učenci 1.a in 1.b

  • Viteške igre v prvem razredu

    Viteške igre v prvem razredu

     

    Vitezi so neustrašni, dobrosrčni, zvedavi junaki. Horjulski prvošolci smo se v petek želeli preizkusiti v viteštvu. Za nas je bil to športni dan.

    Zjutraj smo razveselili varovance doma starejših v Horjulu. Zaplesali smo jim splet ljudskih plesov. Najprej smo vili kačo Diradi čindaro, potem Abrahama, pa Šuštarsko polko in Ob bistrem potočku je mlin. Ljudskim plesom smo dodali še moderne ritme. Zaplesali smo Račji ples. Tega smo večkrat ponovili in se podružili z varovanci. Podarili smo jim igračko, ki  smo  jo izdelali za vsakega. Iz papirja, pokrovčka in plastelina smo ustvarili gugajočega se dedka in babico. Gospe in gospodje so bili igračke veseli in so se igrali z njimi in nami.

    Nazadnje smo z vzgojiteljem iz Doma zaplesali Makareno. Ples in igra sta nas povezala in razveselila. Obljubili smo, da še pridemo na druženje v Dom.

    V šoli nas je čakala malica in zatem viteški izzivi. Razdelili smo se v viteške čete in zavzeli športno dvorano. Na konjičkih smo kakor pravi vitezi jezdili okrog in preko preprek tako smelo, da smo premagali strašnega zmaja in zmagoslavno častili sebe, ki smo povezani zmogli preko vseh zmajevih ovir.

    Srca so močno utripala, malo zaradi napora, malo od sreče. Ob koncu dneva smo le še ugotovili: »Lepo je živeti kakor vitez!«

     

     

    Zapisali horjulski prvošolci z učiteljicami.

  • Obisk pisateljice

    Obisk pisateljice

    NEBO

    Štiri črne mravljice je spreletelo.

    »Ustavimo svet.«

    »Že, že, ampak kako?«

    »Lepo. Lezimo v travo in glejmo v nebo.«

    Legle so v travo in zrle v nebo, malo so pele in malo molčale.

    In svet se je ustavil.

    Čisto mirno je zadihal in si odpočil!

    (Štiri črne mravljice, MKZ 2022, Anja Štefan )

    Ob zaključku bralne značke nas je v vrtcu pri OŠ Horjul obiskala pisateljica, pesnica in raziskovalka slovenskega pripovednega izročila Anja Štefan. S svojim čarobnim glasom nas je popeljala v svet pravljic in pesmi, kjer se nas dotaknejo poetični in bistroumni razmisleki o življenju. Malo smo peli, malo poslušali. In svet se je tudi za nas, za trenutek ustavil.

    Barbara Popit

  • Grad Snežnik

    Grad Snežnik

    Izlet na grad Snežnik. Že marca smo razmišljali o njem, vendar se nam je ves čas nekako izmikal, vse tja do sredine maja, ko smo čakali, kaj bo na to dejala še Zofka. Le-ta je pri nas rahlo poškropila, ponekod tudi malo bolj, a vendar smo se prebudili v suho jutro.

    V petek, 16. 5. 2025, smo se z otroki iz vrtca Horjul, končno odpravili na grad Snežnik. Z avtobusom smo se odpeljali do Starega trga pri Ložu, kjer smo izstopili in se peš podali naprej. Sprva smo pot ubirali po asfaltni poti, nato zavili na makadamsko pot ter del poti prehodili po travnatem kolovozu. Na poti se je videlo, da je ponoči deževalo, pa tudi mi smo čutili, da se je ohladilo, saj nas je zeblo v ušesa. Pot ni bila zahtevna. Bila je bolj položna in primerna, da se po njej lahko odpravimo že na začetku šolskega leta, ko vsi otroci še niso tako vešči hoje. Pri cerkvici svete Marjete v kraju Šmarata, ki je bila približno na sredi poti, smo se ustavili in pojedli malico, nato pa smo se odpravili naprej mimo lovske opazovalnice, skozi grajski park proti gradu. In kar naenkrat smo skozi veje dreves opazili grad. Sprva smo grad opazovali od daleč, nato pa smo se odločili, da se sprehodimo okoli njega. Opazili smo, da so vrata do gradu odprta in smo se po mostu sprehodili v grad in si ga pogledali od blizu. Naši dobrih 60 radovednih oči ni ostalo neopaženih, saj je k nam pristopila gospodična, ki nas je prijazno povabila na ogled medveda v gradu. Poleg medveda smo lahko videli še viteške oklepe in sulice, velik zemljevid grajske okolice, poročno dvorano in grajsko klet z razstavo slik. Nekaj posebnega je bil lesen hladilnik, ki je deloval na led. Led so si ga grajski gospodje spravili v zemljo, tako da so hladilnik lahko uporabljali tudi po tem, ko se je zunaj že otoplilo.

    Lepo, čeprav nekoliko hladno vreme nas je spremljalo vso pot. Izlet je bil lep in umirjen in svojo piko na i je dodal še nepričakovan ogled gradu. Prijaznima gospema v gradu smo hvaležni, ki sta nas tako prijazno sprejeli, nam razkazali del gradu in nam tako razkrili del njegove zgodovine.

    Tudi tokrat se je z nami odpravilo nekaj članov Planinskega društva Horjul, ki so kot vedno poskrbeli, da smo varno prišli na cilj. Ob tej priložnosti se jim zahvaljujemo in se že veselimo naslednjega izleta, ki ga bomo preživeli skupaj. Naslednjič se bomo skupaj podali na bohinjske konce.

     

    Barbara Čepon

  • Vabljeni med nas – gasilce!

    Vabljeni med nas – gasilce!

    V sklopu občinskega praznika Občine Log-Dragomer bo v petek, 30. maja ob 17. uri pred gasilskim domom v Dragomerju potekal prikaz potujoče gasilske učilnice – vozila za preventivo z več kot 20 simulatorji požarov. Morda veste, kako pravilno ukrepati, ko zagori v dimniku, kako pravilno ukrepati ob vžigu olja v ponvi, kako gasiti vžig masti, električne napeljave in podobno? Spoznali bomo, kako ravnati v začetni fazi požara, ko smo običajno še sami, brez prisotnosti gasilcev, in kako zmanjšati škodo ter varno ukrepati do prihoda pomoči. Poleg tega se boste lahko tudi sami preizkusili v nekaterih gasilskih veščinah! Dogodek bo zagotovo zanimiv in zelo poučen za vse generacije, zato lepo vabljeni, da se ga udeležite – ne pozabite povabiti svojega  soseda!

    Gasilsko poveljstvo Občine Log-Dragomer 

  • Prihaja junij in s tem naš občinski praznik

    Prihaja junij in s tem naš občinski praznik

    Občina praznuje občinski praznik 21.junija, v spomin na 21. junij 1998, ko so se prebivalci sedanje Občine Horjul na referendumu večinsko odločili za ustanovitev samostojne Občine Horjul.

    Prav je, da smo ponosni na to, da imamo svojo lastno občino in da lahko odločamo sami kakšno občino želimo, da lahko razvoj poteka nemoteno, da sledimo napredku in vašemu zadovoljstvu.

    Kot ste lahko spremljali smo v zadnjem obdobju veliko investirali v infrastrukturo in protipoplavno varnost. Vse to z namenom, da omogočamo višjo kakovost življenja in varnost na cestah. Sedaj je na naši prioritetni lestvici urejanje cest v občini.

    Ob tej priložnosti naprošam vse lastnike zemljišč za sodelovanje kjer se bodo ceste širile, oziroma urejale. Urediti moramo vse potrebno, da lahko projekti tečejo naprej. S tem, ko sodelujete z nami se hitreje uredijo postopki, ki so potrebni, da pridobimo ustrezna zemljišča in soglasja. Mi na naši strani se vedno potrudimo, da delujemo hitro in učinkovito ter seveda tako, da najdemo za vas najboljšo rešitev.

    Tako kot so naši predhodniki z referendumsko večino izglasovali namero in željo po tem, da si sami krojimo naš napredek je prav, da z veseljem in optimizmom gledamo naprej. Vsak od nas lahko prispeva svoj del. 

    Župan, Janko Prebil

  • Vabljeni na tekmovanje v košarki

    Vabljeni na tekmovanje v košarki

    Vabljeni!

  • Vabljeni na veselico

    Vabljeni na veselico

    Vabljeni!

  • Festival Vrhnika: Tri dni glasbe in prepevanja

    Festival Vrhnika: Tri dni glasbe in prepevanja

    V petek, na prvi dan festivala, so na svoj račun prišli predvsem ljubitelji glasbe. Predstavili so se absolventi Glasbene šole Vrhnika, ki zaključujejo svoje šolanje. Občinstvo je prisluhnilo enajstim glasbenim in pevskim nastopom. Dogodka se je udeležil tudi župan Daniel Cukjati, ki je mladim položil na srce, naj kljub zaključenemu izobraževanju ne pozabijo na svoj talent: »… da nas boste tudi v prihodnje razveseljevali in božali naše duše z vašo glasbo.«

    V soboto so se vloge zamenjale. V občinstvu v cerkvi sv. Trojice so sedeli učenci in drugi obiskovalci, pred mikrofonom pa so nastopili njihovi učitelji. Zazvenel je pester glasbeni in pevski repertoar – od ljudske do klasične in zabavne glasbe. Učitelji in učiteljice so nastopili v različnih zasedbah (Trio Jasninka, Kljuntetke, Harmonikarski kvintet), nekateri kot solisti, drugi z gosti izven šole.

    Nedelja je bila v celoti posvečena petju. Nastopil je Mešani cerkveni pevski zbor sv. Pavla Vrhnika, ki je s tem nastopom obeležil 40. obletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti je direktor Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, Damjan Damjanovič, zboru izročil jubilejno priznanje, ki ga je prevzela Maruša Tomšič. Zbor zadnja leta vodi Primož Malavašič, na klavirju (orglah) pa ga spremlja Tilen Bajec. Program je s Cankarjevo besedo obogatil Franci Bozovičar.

    Ravnateljica Glasbene šole Vrhnika Dominika Naveršnik je ob koncu festivala poudarila, da na Sveti Trojici veje posebna energija, ambient pa je zelo ikoničen. »Ko so nas pred desetimi leti povabili k sodelovanju, smo idejo takoj sprejeli in se pridružili.« Glasbena šola je v zadnjih letih prevzela tudi umetniško vodenje festivala, ki vsako leto pritegne več obiskovalcev. Tatjana Oblak Milčinski, vodja Cankarjevega doma Vrhnika, ki je bila skupaj s tedanjim direktorjem ZIC-a Boštjanom Koprivcem pobudnica festivala, je izrazila zadovoljstvo, da so Vrhničani festival sprejeli za svojega. »Vsebina se je skozi leta spreminjala, število obiskovalcev pa vztrajno raste. Dokazujemo, da sta glasba in petje univerzalni jezik, ki povezuje ljudi, presega generacije in nas vedno znova združuje v lepem doživetju.«

     

    Gašper Tominc, foto: Gašper Tominc

     

    V petek so nastopili: Vid Rozman (petje), Šimen Rožmanec (harmonika), Jurij Lekšan Hren (kitara), Nejc Kunej (kontrabas), Katja Trček (violina), Katarina Vidrih (klarinet), Maja Černetič (saksofon), Jakob Grom (fagot), Nika Slovša (klavir), Iza Zrnec (flavta) in Maj Rozman.

    V soboto so nastopili: Eva Grmek, Zala Kejžar, Urša Kržič, Taja Omejec, Urška Rener Skaza, Kristina Smrke, Jasmina Šubic, Nika Tkalec, Urška Trček Lenarčič, Marija Vukoja Plavčak, Ana Titovšek, Jolanda Ravnikar, Dejan Mesec, Nina Demšar, Kaja Stražar, Miha Plavčak, Lan Meden, Herman Jernej, Rok Šalamun, Dušan Drobnič in Bojan Metelko.