Blog

  • Vabljeni na občinsko proslavo

    Vabljeni na občinsko proslavo

    V petek, 20. junija, ste vabljeni na občinsko proslavo v park Polhograjske graščine. 

    Več podrobnosti na priloženi grafiki. 

    Vabljeni!

  • Javni razpis

    Javni razpis

    Najava objave Javnega razpisa za izbiro in sofinanciranje letnega programa športa v Občini Dobrova – Polhov Gradec v letu 2025

    Občina Dobrova – Polhov Gradec vse zainteresirane obvešča, da je v pripravi Javni razpis za izbiro in sofinanciranje letnega programa športa v Občini Dobrova – Polhov Gradec v letu 2025. Javni razpis se objavi na podlagi 8. člena Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Dobrova – Polhov Gradec  (Uradni list RS, št. 43/24, 39/25). 
    Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je izbira in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Dobrova – Polhov Gradec v letu 2025.
    Upravičeni nameni: V okviru javnega razpisa se sredstva dodeljujejo za sofinanciranje programov in področij športa v okviru naslednjih upravičenih namenov:

    Športni programi: 
    Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine (ŠV-PRO):
    –          ŠV-PRO: športna vzgoja otrok in mladine: celoletni prostočasni programi (predšolski do 6 let, šoloobvezni do 15 let, mladina do 19 let)
    –          ŠV-PRO PRI: športna vzgoja otrok in mladine: celoletni prostočasni pripravljalni programi (od 6 do 12 let)
    –          ŠV-PRO: občasni športni programi (predšolski do 6 let, šoloobvezni do 15 let)

    Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (ŠV-USM): 
    –          ŠV-USM: celoletni tekmovalni programi
    –          ŠV-USM: programi kategoriziranih športnikov MLR

    Športna rekreacija (RE): 
    –          RE: celoletni športni programi rekreacije (do 65 let)

    Športno rekreativni programi starejših (ŠSTA):
    –          ŠSTA: celoletna skupinska vadba starejših (nad doseženim 65. letom)
    –              ŠSTA: celoletna istočasna vadba razširjene družine

    Razvojne dejavnosti v športu: 
    Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnega kadra

    Organiziranost v športu: 
    Delovanje športnih društev na lokalni ravni

    Športne prireditve in promocija športa:
    Druge športne prireditve

    Športni objekti in površine za šport v naravi: 
    Sofinanciranje stroškov obratovanja ter rednega in investicijskega vzdrževanja športnih objektov in površin za šport v naravi

    Vpogled v pogoje za ugotavljanje upravičenosti do sofinanciranja posameznih športnih programov ali področij športa v Občini Dobrova – Polhov Gradec v letu 2025, ki bodo v besedilu javnega razpisa določeni po posameznih upravičenih namenih, lahko potencialni vlagatelji pridobijo v Odloku o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Dobrova – Polhov Gradce (Uradni list RS, št. 43/24, 39/25), ki je dostopen na tej povezavi: https://www.dobrova-polhovgradec.si/act/81752 .

    Vlagatelji: Vsa društva, ki delujejo na področju Občine Dobrova – Polhov Gradec in izvajajo športne programe  pretežno za občane občine.

    Višina razpoložljivih sredstev: 32.634,00 EUR, od tega za:
    –              »organiziranost v športu« do 2.075,00 EUR, 
    –          »športni programi« do 18.759,00 EUR,
    –          »razvojne dejavnosti v športu« do 400,00 EUR,
    –          »športne prireditve in promocija športa« do 4.900,00 EUR
    –          »športni objekti in površine za šport v naravi« do 6.500,00 EUR. 

    Obdobje porabe sredstev: 2025 
    Predvideni termin objave: junij 2025 
    Kraj objave: spletna stran Občine Dobrova – Polhov Gradec
    Rok oddaje vlog:     30. 7. 2025

    Občina Dobrova – Polhov Gradec si pridržuje pravico do sprememb informacij o javnem razpisu iz te najave, saj sta besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija še v pripravi. 
    Več informacij bo objavljenih z objavo javnega razpisa na spletni strani Občine Dobrova-Polhov Gradec, celotna razpisna dokumentacija pa bo ravno tako dostopna na spletni strani Občine Dobrova-Polhov Gradec na naslovu: https://www.dobrova-polhovgradec.si/objave/58

    Občina Dobrova – Polhov Gradec

  • Voščilo za dan državnosti

    Voščilo za dan državnosti

    Spoštovane občanke in občani,

    25. junija praznujemo Dan državnosti – praznik, ki nas povezuje kot narod in nas spominja na enega najpomembnejših mejnikov v naši zgodovini. Na ta dan smo leta 1991 kot narod stopili na samostojno pot, polni upanja, poguma in odgovornosti za prihodnost. Želim si, da bi ostali povezani, ponosni na svojo domovino in predani vrednotam miru, sodelovanja in spoštovanja. 

    Iskrene čestitke ob slovenskem državnem prazniku!

    S spoštovanjem,
    Jure Dolinar

    OB

    Župan občine Dobrova – Polhov Gradec 

  • Čestitka ob Dnevu državnosti

    Čestitka ob Dnevu državnosti

    Vsem občankam in občanom čestitam ob 25. juliju – Dnevu državnosti. Na ta dan pred 34. leti je Skupščina Republike Slovenije sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.
    V desetdnevni osamosvojitveni vojni, ki je sledila agresiji Jugoslovanske ljudske armade, so kot policisti in pripadniki teritorialne obrambe pri obrambi domovine aktivno sodelovali tudi številni domačini. Kot izredno pomembno za uspešno obrambo domovine se je izkazalo zavzetje skladišča orožja in streliva pod Strmcem. Brez uspešnega oboroženega odpora in spontane podpore ogromne večine prebivalcev temu odporu, samostojne in neodvisne Slovenije ne bi bilo.
    K temu, da smo se uspešno osamosvojili brez izgube velikega števila življenj in ogromne materialne škode ter kmalu bili mednarodno priznani s strani velikega dela mednarodne skupnosti, so veliko prispevali tudi diplomatski napori vodilnih političnih funkcionarjev ter številnih Slovencev in Slovenk v takratnih jugoslovanskih organih in diplomaciji. Pa tudi številne osebne pobude državljanov, ki so preko svojih vplivnih znancev v tujini prispevali k temu, da je bila mednarodna javnost kljub zadržkom nekaterih velikih sil, naklonjena naši osamosvojitvi.
    Vse zgoraj navedeno je na že predhodno pridobljenih kulturnih, ekonomskih in političnih institucionalnih podlagah prispevalo k temu, da smo ne glede na svetovno-nazorske, kulturne in politične razlike vzpostavili nujno potrebno enotno podlago slovenski državnosti in samostojnosti ter izvedli prelomne korake za to, da smo se prvič v zgodovini konstituirali kot nacija, kot narod v suvereni in samostojni državi.
    Kot vselej, ko gre v zgodovini za prelomne trenutke, pa vsi ti procesi niso bili ne harmonični, ne premočrtni ter jih, tako kot posameznikov, ki so v njih odigrali ključno vlogo, ne smemo ocenjevati po poenostavljenih črno-belih ideoloških merilih. Le tako bomo iz preteklosti lahko črpali moč za uspešna soočenja z izzivi sedanjih globalnih geo-političnih in ekonomskih prelomov.
    Peter Črnilogar, župan

  • Ob izidu publikacije Pogovori z občani – Kolo življenja tudi Srečanje 90-letnic in 90-letnikov

    Ob izidu publikacije Pogovori z občani – Kolo življenja tudi Srečanje 90-letnic in 90-letnikov

    Od leta 2019 do zdaj jim je uspelo zapisati življenjske zgodbe petindvajsetih devetdesetletnikov iz Občine Log–Dragomer. Predsednica društva Nika Gams je ob tem povedala, da lahko iz njihovega pripovedovanja spoznavamo zgodovino tukajšnjih krajev in vrednote časa, v katerem so živeli, česar  mlajše generacije ne najdejo v učbenikih. Takrat so bile povsem drugačne življenjske razmere kot danes. Dejstvo je, da sedanji čas prinaša velike spremembe in veliko novih izzivov, naša prihodnost je nepredvidljiva. Zato je izjemno pomembno, da se iz izkušenj starejših učimo, kako lahko najdemo notranjo moč za življenje v težkih okoliščinah, o pomenu vztrajnosti in dela za doseganje ciljev ter o pomembnosti družine in prijateljev, ki nas resnično naredijo bogate in srečne. 
    Tudi župan Miran Stanovnik je vsem, ki so se udeležili tega srečanja, namenil nekaj besed in poudaril, da so tovrstna srečanja pomembna za ohranjanje spominov in da izkažemo spoštovanje vsem tistim, ki so vsak po svoje prispevali skupnosti. Zelo je ponosen tudi na dejstvo, da je Občina Log– Dragomer ena tistih, ki je do starostnikov prijazna občina. Vesel je, da že več kot pet let sodelujejo pri tem projektu in podporniki zanj ostajajo še naprej.
    V tokratni, že šesti izdaji revije Pogovori z občani – Kolo življenja, so avtorji Dragica Krašovec, Irena Lenaršič in dr. Dušana Findeisen, predstavili zgodbe in spomine Alojza Kavčnika, Marije Mimi Šarabon in Leopolda Blaznika. Gre za zanimivo branje in zelo dober vpogled v življenje nekdaj. Sicer pa ustvarjalci revije, kot so zapisali, verjamejo, da skupnost brez zgodovine nima prihodnosti. Prav ta posebna pričevanja njihovih sogovornikov so tisti most, ki preteklost povezuje s prihodnostjo.
    Celotno dogajanje so popestrili tudi s kratkim kulturnim programom, potem pa so se vsi obiskovalci ob dobri kulinarični ponudbi družili in preživeli lepo ter prijetno popoldne. 

    Andreja Čamernik Rampre
    Foto: Andreja Čamernik Rampre

  • Ob izidu publikacije Pogovori z občani-Kolo življenja tudi Srečanje 90-letnic in 90-letnikov

    Ob izidu publikacije Pogovori z občani-Kolo življenja tudi Srečanje 90-letnic in 90-letnikov

    Od leta 2019 do zdaj jim je uspelo zapisati življenjske zgodbe petindvajsetih devetdesetletnikov iz Občine Log – Dragomer. Predsednica NIKA GAMS je ob tem povedala, da lahko iz njihovega pripovedovanja spoznavamo zgodovino tukajšnjih krajev in vrednote časa, v katerem so živeli in tega mlajše generacije ne najdejo v učbenikih. Takrat so bile povsem drugačne življenjske razmere kot so danes. Dejstvo je, da sedanji čas prinaša velike spremembe in veliko novih izzivov, naša prihodnost je nepredvidljiva. Zato je izjemno pomembno, da se iz izkušenj starejših učimo kako lahko najdemo notranjo moč za življenje v težkih okoliščinah, o pomenu vztrajnosti in dela za doseganje ciljev ter o pomembnosti družine in prijateljev, ki nas resnično naredijo bogate in srečne. 

    Tudi župan MIRAN STANOVNIK je vsem, ki so se udeležili tega srečanja namenil nekaj besed in poudaril, da so tovrstna srečanja pomembna za ohranjanje spominov in da izkažemo spoštovanje vsem tistim, ki so vsak po svoje prispevali skupnosti. Zelo pa je ponosen tudi na dejstvo, da je Občina Log – Dragomer ena tistih, ki je starostnikom prijazna občina. Vesel je, da že več kot pet let sodelujejo pri tem projektu in podporniki ostajajo še naprej.

    V tokratni, že šesti izdaji revije Pogovori z občani – Kolo življenja, so avtorji Dragica Krašovec, Irena Lenaršič in dr. Dušana Findeisn, predstavili zgodbe in spomine Alojza Kavčnika, Marije Mimi Šarabon in Leopolda Blaznika. Gre za zanimivo branje in zelo dober vpogled v življenje nekdaj. Sicer pa ustvarjalci revije, kot so zapisali, verjamejo, da skupnost brez zgodovine nima prihodnosti in prav ta posebna pričevanja njihovih sogovornikov so tisti most, ki preteklost povezuje s prihodnostjo. 

    Celotno dogajanje so popestrili tudi s kratkim kulturnim programom potem pa so se vsi obiskovalci ob dobri kulinariki družili in preživeli lepo in prijetno popoldne. 

    Andreja Čamernik Rampre

    Foto: Andreja Čamernik Rampre

  • Mladi Vrhničan do drugega mesta na državnem prvenstvu

    Mladi Vrhničan do drugega mesta na državnem prvenstvu

    Vrhniška posadka Mitja Velkavrh – Nina Velkavrh Gorenc je po lanskoletni nesreči ponovno na dirkah, kjer dokazuje, da je ostalo še veliko ognja in poguma.

    Komaj 17-letni Vrhničan Mitja Velkavrh s sovoznico Nino Velkavrh Gorenc nastopa v državnem prvenstvu v Diviziji 1. Po dveh dirkah lahko rečemo, da jima gre več kot odlično! Nastope z dirkalnikom Renault Clio Rally 5 jima omogoča društvo Autosport Jazon in Rallyshow.si, kjer vlagajo v mlade dirkače. Na prvi dirki v Vipavski dolini, kjer je nastopalo 18 posadk, je mladi Vrhničan po težavah z zavorami osvojil dobro, a malce nehvaležno 4. mesto. Do naslednje dirke, ki je potekala že čez 14 dni v Velenju, so predani mehaniki odkrili napako in jo tudi uspešno sanirali. Mitja in Nina sta tako v Velenju v zahtevnih spremenljivih vremenskih razmerah in z obilico peska ter blata na cestišču, dvignila v zrak pokal za drugo mesto. Po dirki je presrečni in nasmejani Mitja povedal: »Z dirko sem zelo zadovoljen. Bile so težke razmere, kar nam je vsem voznikom povzročalo kar precej vprašanj s kakšnimi gumami naj se podamo na hitrostne preizkušnje. Na srečo se nam je v ekipi izšlo, saj smo v večini primerov izbrali prave gume in smo se tako lahko potegovali za najvišja mesta v Diviziji 1.« Mitja že tri leta pridno nabira dirkaške kilometre na edinem makadamskem poligonu v Sloveniji »rallyshow.si«. Ves njegov trud in naporni treningi se kažejo v zelo dobrih rezultatih, saj je izredno konkurenčen tudi proti bistveno starejšim tekmecem.

    Mitja se ob tej priložnosti, poleg že omenjenega društva Autosport Jazon in Rallyshow.si, zahvaljuje še, VR Elektroniki, Termotomu in sodelavcem, Pirelli motosportu Slovenija, Maji in Andreju Velkavrhu, Salkonu, podjetju Jaka montaže, Avtoservisu Jože Jakoš, Kriliju, AvtoTrade, Avtoservisu Mele, Dekor Senčila, Klobas. Kot pravi, se z njihovo pomočjo lahko meri z mnogo starejšimi konkurenti in razvija v odličnega rally voznika.

     

    Peter Kavčič

    Foto: Arhiv Rallyshow.si

  • Spomini na osamosvojitev Slovenije

    Spomini na osamosvojitev Slovenije

    Ob tej priložnosti sem se kot mlada dopisnica, ki osamosvojitve ni doživela, pogovarjala z različnimi občani in sorodniki različnih generacij ter jih vprašala, kako se spominjajo osamosvojitve in vojne za Slovenijo. Njihove iskrene spomine sem strnila v spodnjem prispevku.

     

    Spomini na dan osamosvojitve.

    Občan Damjan se spominja, da je bil takrat velik del njegovih prijateljev na Trgu republike, kjer je potekala slovesnost ob razglasitvi samostojnosti. Vzdušje je bilo izjemno – množica ljudi, veselje, pesem in domača glasba s harmoniko. Prijatelji so slavili še dolgo v noč. Naslednje jutro pa ga je presenetilo, ko so skozi Stransko vas pripeljali tanki. Prizor ga je kot mladega fanta zelo pretresel.

    Moja stara starša se spominjata, da sta bila ob razglasitvi samostojnosti takrat na Trgu republike. »Toliko ljudi v Ljubljani še nisva videla. Ob razglasitvi je bila nepopisna evforija. Vsi smo bili izredno veseli in ponosni, da smo Slovenci in smo končno dobili svojo državo,« pravita. Spominjata se gneče, premikanja z množico in čustev, ki jih ne moreta pozabiti. V dneh pred osamosvojitvijo je bilo povsod čutiti veliko evforijo. »Po osamosvojitvi smo spremljali, katere države nas bodo priznale – prvi je bil Vatikan, kar se je zgodilo zelo hitro, praktično v enem mesecu, če se prav spomnim.« Po radiju in televiziji so ves čas pred prireditvijo vabili na Trg republike. Posebnih plakatov – kot se spominjata – ni bilo: »A vsi smo poznali tisto prepoznavno reklamo »Slovenija, moja dežela«, ki je bila takrat skoraj simbol naše osamosvojitve. Reklama se je vrtela po televiziji, na poročilih so bili tudi prispevki o tem, kako po Sloveniji postavljajo te plakate, in res so bili vidni povsod. Bilo je čudovito.«

    Sogovornica Ema se spominja tudi referenduma. Pravi, da so v njihovem kraju skoraj vsi glasovali za samostojnost Slovenije in dodaja, da je bilo proti le pet vaščanov, za katere so v vasi vsi vedeli kdo so.

    Vojna za Slovenijo

    Prijateljica Ana se spominja, da je bila ob osamosvojitvi stara 9 let. »Z mamo sva bili v Suhem dolu, ko sva po radiju slišali, da je bil napaden vojaški objekt na Vrhniki, in da se moramo takoj umakniti v zaklonišče.« Kot pravi, so z Vrhnike slišali streljanje in bučanje, kar je v njej vzbudilo veliko strahu. Po vrnitvi domov so se, kot pravi, umaknili v pralnico, ki je bila v pritličju, tam pa so čakali na novejše informacije.

    Moj oče je videl, kako so tanki vozili po Tržaški cesti, in bil priča, kako so neki avto celo povozili. Tank so zapeljali čez njega. Tudi skozi Stransko vas so šli, a so se izgubili in zavili proti Toškemu čelu. Eden od tankov se je zakotalil pod cesto in tam ostal še kakšen mesec dni. Tank je bil kmalu izpraznjen, tankovska oprema pa se je znašla po različnih okoliških domovih. »Dogajanje o vojni smo spremljali povsod – na televiziji, po radiu in v časopisih. Posebej pomembne so bile tiskovne konference Jelka Kacina, ki je odlično in mirno razlagal, kaj se dogaja. Informacije so bile jasne in pravočasne.« Starši še pravijo, da so v času vojne nebo ves čas preletavala letala, tudi ponoči.

    Kaj pa danes?

    Vsi sogovorniki se strinjajo, da so bili takrat veliko bolj narodno zavedni, kot smo danes. »Takrat smo bili ponosni, veseli in povezani. Danes mlajše generacije tega več ne čutijo, ker tega niso doživele,« menijo.

    »Spominjam se tudi presenečenja, ko je že naslednji dan izbruhnila vojna. Nihče tega ni pričakoval, vsi smo se bali. Kljub vojni smo hodili v službo. Letala so bila zelo glasna, sploh ponoči, a na našem koncu je bilo na srečo mirno,« pravi sogovornica Ema.

    Slovenija se je osamosvojila v torek, na dan, ki ga Slovenci ne bodo nikoli pozabili.

     

    Manca Dolinar

  • Rekonstrukcija ceste LC 067081 Dolenja vas – Zaklanec

    Rekonstrukcija ceste LC 067081 Dolenja vas – Zaklanec

    Spoštovani, 
     

    Občina Horjul obvešča, da bo konec junija pristopila k rekonstrukciji lokalne ceste LC 067081 na odseku med Dolenjo vasjo in Zaklancem. Dela bodo potekala na dveh kritičnih odsekih: pri vodohranu Zaklanec (od približno km 5,050 do km 5,175) ter pri prepustu za odcep Zavrh (od približno km 2,697 do km 2,760).

    Rekonstrukcija ceste je potrebna zaradi slabega stanja prometne infrastrukture. Dela bodo obsegala celovito obnovo cestišča, ureditev odvodnjavanja in prometne signalizacije, kar bo v prihodnje omogočilo večjo varnost in udobje za vse uporabnike ceste.

    Zaradi izvedbe gradbenih del bo na omenjenih odsekih potrebna popolna zapora ceste. Zapora bo organizirana v dveh fazah, pri čemer bo vzpostavljen obvoz, ki bo potekal preko Zaklanca do Horjula po občinski cesti LC 067021 Dobrova – Horjul, nato pa po regionalni cesti R2 407/1145 Ljubljanica – Vrhnika do Ljubljanice in po regionalni cesti R3 641/1369 Ljubljanica – Ljubljana do Dolenje vasi, kjer bo promet preusmerjen nazaj na občinsko cest.

    Zaradi zahtevnih gradbenih del bo cesta v celoti zaprta za ves promet od 1. 7. 2025 do 31. 8. 2025 med 7.00 in 17.00 uro. Izven delovnega časa bo možen prevoz čez gradbišče na lastno odgovornost.

    Občani, ki živijo znotraj obeh zapor bodo lahko, v skladu z dogovorom z izvajalci del, prehajali preko gradbišča tudi v času popolne zapore.

    Občina Horjul se opravičuje za morebitne nevšečnosti in prosi za razumevanje ter strpnost med časom izvajanja del, ki bodo pomembno prispevala k izboljšanju prometne varnosti in kakovosti lokalne  infrastrukture.
     
    V prilogi je slika o lokaciji zapor.

  • Komunikacija kot orožje: Zaupna naloga Jožeta Žitka v času osamosvajanja

    Komunikacija kot orožje: Zaupna naloga Jožeta Žitka v času osamosvajanja

    V nadaljevanju vam predstavljamo eno takšnih zgodb – zgodbo, ki osvetljuje osamosvojitev skozi oči posameznika, ujetega v vihro zgodovine, a hkrati odločnega, da prispeva k neodvisni prihodnosti naše države. Preberite, kaj je o spominih na osamosvojitev povedal borovničan Jože Žitko. 
    Jože Žitko je bil v času osamosvajanja Slovenije zaposlen v ljubljanskem Leku, zaposlen kot v.d. vodja elektro vzdrževanja, v privatnem življenju pa se je ukvarjal z radioamaterstvom. Za občutek, radioamater je človek, ki vzpostavlja radijske zveze po celem svetu na kratkem valu. Sam je bil specializiran na UKV in UHF področju, kjer je delal preko odboja od Lune. Zanimivo je nekoč signal dobil celo iz Nove Zelandije, s tamkajšnjim radioamaterjem sta si izmenjala nekaj kratic. “Je kar zanimivo, luna je namreč kot ogledalo in za delo preko odboja imamo poseben program, ki smo ga dobili od Nase.” Zakaj radioamater ? “Ker nismo profesionalci, in prav poznavanje radioamaterskega dela mi je prav prišla v času osamosvajanja leta 1991.” 
    Vojno je doživel kot pripadnik 53.Območnega štaba – oddelka zvez Teritorialne obrambe republike Slovenije v Logatcu. Skupaj z Leonom Marjanom Možino z Vrhnike je ves čas agresije na Slovenijo deloval na področju zvez kot organizator in vzdrževalec žičnih in brezžičnih zvez. Z Možinom sta bila v civilni obleki in oborožena z osebnim orožjem, da sta bila med gibanjem po terenu čim manj opažena. 
    Še preden se je karkoli začelo, so po pripovedovanju Jožeta Žitka 22. junija 1991 v takrat zaprtem območju Kočevske Reke     vzpostavili prvo slovensko  vojaško radijsko omrežje z radijskimi postajami RACAL. Pogovor je bil kodiran in to je bila njihova prednost, saj jim Jugoslovanska vojska ni mogla prisluškovati, medtem ko so oni imeli odprti pogovor. Vse skupaj se je začelo na jesen leta 1990, ko sta ga na domu obiskala takratni poveljnik občinskega štaba TO Vrhnika Jožef Molk in skladiščnik Vinko Kucler z vprašanjem ali bi na njegovem domu v pregled in hrambo prevzel sredstva radijskih zvez. “Vprašujoče pogledam ženo Cvetko, a bil sem bil takoj za, vedno sem bil za Slovenijo. V hrambo sem dobil vsa radijska sredstva, ki so bila v skladišču TO v Črnem Orlu na Vrhniki, kasneje pa še vsa radijska sredstva iz TO Logatec. Vsa sredstva sem najprej tehnično pregledal, preizkusil akumulatorje, popravil sem mikrotelefonske kombinacije in antenske konektorje. Vse radijske postaje sem potem preizkusil in pozneje vsak mesec praznil in polnil.”  O vsebini njegovega skladišča – delavnice in njegovem delu ni vedel nihče, razen pokojne žene Cvetke, ki je bila obveščena, da če se mu kaj zgodi, naj primerno ukrepa in obvesti pristojne. Dobil je osebno oborožitev, tudi miličniki so vsake toliko časa prišli preveriti okoli. “Bal sem se, da bi sosedje izvedeli za moje skrivno skladišče, Tisti, ki smo imeli vojaško opremo doma, se o tem nismo pogovarjali.”
    Njegova naloga je bila odgovornost za izvedbo zvez. “Ko je šla vojska proti Ljubljani, sem preko radiomaterske postaje pred 4. uro zjutraj slišal vse    . Poslušal sem, kako je rezervni miličnik Alojz Arzenšek javljal, da mu je tank povozil stoenko pred Gorjancem na Brezovici. Ko so napadali Vrhniko in Krvavec, smo vse slišali, kaj so se pogovarjali. Ampak oni niso vedeli, da jih poslušamo. Mislim, da je bila ta komunikacija precej ključna, mi smo vse vedeli, kaj se dogaja, oni pa od nas bolj malo.”     
    Jože omeni tudi     ključno zavzetje skladišča v Podstrmecu, ko se je na dogovorjeno javljanje preko radijske zveze na Vrhniko javljal vojak na služenju Bavčar, ki je sporočal, da je vse v redu, čeprav je bilo skladišče že zavzeto. Ta radijska postaja je bila kasneje videna v objektu stražarnica prebodena z bajonetom. Po odhodu JNA 25.10.91 je prevzela  stražo borovniška četa, z Leonom      Marjanom Možina in bivšim pilotom helikopterja Gazela, ki je prestopil v TO smo jim napeljali tudi nov telefonski kabel, ki je šel mimo Škulja, pripoveduje. “Da so imeli na straži telefon plus radijsko postajo. Ker so stražili, so to morali imeti. Takrat se je ta komunikacija zelo izkazala, ker seveda mobilnih telefonov ni bilo. Kar je danes nepredstavljivo je to, da so bile vse te naprave težke, tudi do 25 kilogramov. Nekaj teh vojaških radijskih postaj je sedaj v muzeju v vojašnici v Blekovi vasi v Logatcu. S temi sredstvi, ki smo jih imeli, smo to izpeljali idealno in to je bistvo. Brez tega bi težko kaj speljali.” 
    Danes se vseh osamosvojitvenih dogodkov spominja     s srčnim ponosom in hvaležnostjo. “Dobro smo jo odnesli, glede na to, kakšno oborožitev smo imeli. Vzdušje pa je bilo na vrhuncu in bili smo zelo enotni,” še sklene in se hkrati z nekaj kritike ozre na današnje razmere in miselnost v Sloveniji.      
    Jože Žitko in Možina sta tudi prejemnika številnih priznanj, imata status veterana vojne za Slovenijo. Za hrambo sredstev zvez je leta 2009 Zveza veteranov vojne za Slovenijo      postavila spominsko obeležje na domačo hišo ki je na Ljubljanski cesti 43 v Borovnici,  Jože Žitko je prejel tudi spominski znak Tajna skladišča 1990-1991.

    Rok Mihevc